Jedro

Če so v istem postopku ponovno izpolnjeni pogoji za mirovanje, se šteje, da je tožba umaknjena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se postopek zaradi umika tožbe konča ter naložilo tožečim strankam, da so dolžne povrniti toženi stranki skupno 27.968,00 SIT pravdnih stroškov, v roku 8 dni pod izvršbo.

Zoper navedeno sodbo se zaradi bistvenih kršitev določb postopka pritožujejo tožniki s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in odloči, da se postopek nadaljuje. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje sprejelo dokazni sklep o zaslišanju izvedenca iz varstva pri delu ter prič - direktorja tehničnega sektorja M. T. in vodje službe za varstvo pri delu. Obravnava je bila preložena, vendar pooblaščenka tožnikov I. V. ni prejela vabila, pač pa si je zabeležila datum razprave, da bo prisostvovala razpravi v isti pravdni zadevi med drugimi pravdnimi strankami. Prvostopenjsko sodišče je namreč zaradi spremembe pooblaščencev obe pravdi ločilo in zadeva II Pd 297/98 je tekla za šest tožnikov, v pravdni zadevi II Pd 951/94 pa pooblaščenka tožnikov vabila na razpravo ni dobila. Na naroku dne 23.9.1998 je bila pooblaščenka zgolj navzoča, ko se je obravnaval spor za druge tožnike, ki jih je zastopal drug sindikat. Sklep o umiku tožbe je v nasprotju z določbami ZPP.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožba pravilno navaja, da se je obravnavana sporna zadeva najprej obravnavala v zadevi pod opr. št. II Pd 951/94, nato pa je bil spis tožnikov P. B., Đ. N., M. M. in Ž. J. izločen oz. razdružen tako, da se je v nadaljevanju zadeva vodila za navedene tožnike pod opr.št. II Pd 297/98. Sodišče prve stopnje je sklep o razdružitvi zadev sprejelo na glavni obravnavi dne 1.6.1998. Do tedaj je v zadevi II Pd 951/94, ko so bile skupaj obravnavane tožbe zgoraj navedenih tožnikov in drugih delavcev, že enkrat prišlo do mirovanja postopka, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Iz spisa II Pd 951/94 je namreč razvidno, da je sodišče dne 24.3.1995 sprejelo sklep o mirovanju postopka od 24.3.1995 dalje, postopek pa se je za tožnike B. P., N. Đ., M. M. in J. Ž. nadaljeval na podlagi predloga za nadaljevanje postopka, ki ga je sodišču dne 18.7.1995 posredovala njihova pooblaščenka.

V obravnavani zadevi je sodišče dne 23.9.1998 ob 9.30 uri opravilo narok za glavno obravnavo, na katerem je bila pooblaščenka tožnikov I. V. navzoča. Narok je bil opravljen le v zadevi II Pd 267/98, to je za tožnike, ki jih zastopa pooblaščenka A.A. in preložen na 23.10.1998 ob 11.00 uri, kar so navzoči vzeli na znanje in so se s podpisom zapisnika odpovedali posebnemu pismenemu vabilu. Zapisnik je, kot je razvidno iz spisa, podpisala tudi pooblaščenka tožnikov, zato se ne more sklicevati na to, da ni dobila pismenega vabila na narok dne 23.10.1998. Na preloženem naroku dne 23.10.1998 ob 11.00 uri je bil navzoč le pooblaščenec tožene stanke, za tožečo stranko pa ni pristopil nihče, kljub izkazanemu vabilu. Zato je sodišče prve stopnje na predlog tožene stranke izdalo izpodbijani sklep, ker je ugotovilo, da so že drugič nastopili pogoji za mirovanje postopka.

Izpodbijani sklep je torej v skladu z določbami 1. in 4. odstavka 216. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. SFRJ št. 4/77, 27/90), saj tožeča stranka, ki je bila v redu povabljena, ni prišla na narok, tožena stranka pa je predlagala mirovanje oz. izdajo sklepa po 4. odstavku 216. člena ZPP. Če so v istem postopku ponovno izpolnjeni pogoji za mirovanje, tako kot se je zgodilo v obravnavani zadevi, se namreč šteje, da je tožba umaknjena.

Uveljavljani pritožbeni razlogi torej niso podani, v postopku pred sodiščem prve stopnje pa tudi ni bilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka iz 2. odstavka 354. člena ZPP, na katere mora pritožbeno sodišče pri odločanju o pritožbi paziti po uradni dolžnosti. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Pritožbeno sodišče je na podlagi 1. odstavka 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 26/99) uporabilo določbe ZPP-77, ki se je pred uveljavitvijo novega ZPP-99 smiselno uporabljal kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 1/91-I in 45/I/94).