Jedro

Za organizacijo delovnega procesa ter za izpolnjevanje predpisov, vezanih na poslovno dejavnost, je odgovorna tožeča stranka, ki ne sme dopuščati, da bi delo opravljale nepooblaščene osebe brez njene vednosti in nadzora.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je inšpektorica za delo tožeči stranki prepovedala opravljanje delovnega procesa do odprave nepravilnosti, storjene z omogočanjem dela delavcem A.A., B.B. in C.C., ker imenovani ob inšpekcijskem pregledu niso imeli urejenega statusa delavca, niso imeli sklenjenih pogodb, niso bili prijavljeni v zavarovanje, delavki tuji državljanki nista imeli dovoljenj za delo, kar je v nasprotju z določbo 5. člena Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC). V obrazložitvi odločbe delovna inšpektorica navaja, da je bil pri tožeči stranki v dneh 23., 24. in 27. 8. 2012 opravljen izredni inšpekcijski pregled s področja delovnih razmerij. Pri tem je bilo ugotovljeno, da je v X. domu dne 24. in 25. 8. 2012 v strežbi pomagala A.A., državljanka Srbije. V Y. domu je v kuhinji delo opravljala B.B., prav tako državljanka Srbije, medtem ko je C.C. kosil travo. Imenovani z družbo D. d.o.o. niso imeli sklenjene pogodbe o zaposlitvi oziroma pogodbe civilnega prava, na podlagi katere bi lahko opravljali delo. Delavci tudi niso bili prijavljeni v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prav tako A.A. in B.B. nista pridobili dovoljenja za delo. Za delo na črno se po ZPDZC šteje, če ga opravlja oseba, ne da bi z delodajalcem sklenila pogodbo o zaposlitvi oziroma pogodbo civilnega prava in ne da bi jo ta prijavil v zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Tožena stranka je zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo delovne inšpektorice. Meni, da je prvostopni organ pred izdajo odločbe pravilno in popolno ugotovil dejansko stanje ter izrekel ukrep skladno s temi ugotovitvami in na podlagi pravilno uporabljenega materialnega prava. Ugotovljena dejstva izhajajo iz zapisnikov o opravljenem nadzorstvu. Dejstvo, da je A.A. občasno pomagala pri strežbi, je potrdil navzoči delavec E.E., zato ni mogoče upoštevati navedb v pritožbi, da je bila imenovana zgolj na obisku. Prav tako je zapisniško ugotovljeno, da je C.C. opravljal hišniška dela na več lokacijah ter da je v času nadzorstva kosil travo. Pri tem zato ni mogoče upoštevati ugovora, da je to počel samoiniciativno.

Tožeča stranka v tožbi ugovarja nepravilno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ter posledično zmotno uporabo materialnega predpisa. Y. in X. dom sta počitniška objekta. Inšpekcijski pregled je bil opravljen v mesecu, ko je v domovih zaradi turistične sezone največ gostov. Med turisti je bila tudi A.A., ki je čas počitnic preživljala v navedenih objektih. Tožeči stranki je znano, da je njen zaposleni delavec E.E. fant A.A., kar bi lahko bil razlog za izbiro njenega kraja počitnikovanja. Vendar pa imenovana v počitniškem domu ni opravljala nobenega dela za tožečo stranko. E.E. naj bi sicer izjavil, da mu občasno pomaga pri strežbi, vendar pa je to počela na lastno oz. na njegovo iniciativo, nikakor pa ne na zahtevo tožeče stranke. Navedena ugotovitev v zapisniku tako ne zadošča za zaključek, da je A.A. delala pri tožeči stranki na črno. Prav tako je napačna ugotovitev, da je C.C. opravljal delo na črno. Sam je inšpektorju povedal, da je delo opravljal brezplačno. Kolikor gre za brezplačno delo, niso podani vsi elementi delovnega razmerja. Delo je tako opravljal samoiniciativno, očitno iz razloga, da si krajša čas. Zakon o delovnih razmerjih nikjer ne nalaga delodajalcu dolžnost, da mora osebi, ki opravlja določeno delo brez pogodbe, preprečiti opravljanje dela. Navedbe drugostopnega organa so tako skope in pavšalne, da jih sploh ni mogoče preizkusiti. Poleg skoposti obrazložitve je vprašljiva tudi verodostojnost podatkov, saj inšpektorica določenih stvari ni preverila in natančno razjasnila, zaradi česar se upravičeno domneva, da je bilo dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovljeno. Dejansko gre zgolj za ugibanje glede pravno relevantnih okoliščin. C.C. in A.A. sta bila vključena v zapisnik in v izpodbijano odločbo po avtomatizmu, ker sta se slučajno nahajala v objektu oziroma njegovi bližini. To potrjuje tudi dejstvo, da je tožeča stranka kršitve glede B.B., za katero pridobiva delovno dovoljenje, priznala. To pa bi gotovo storila tudi, če bi C.C. in A.A. dejansko opravljala delo za plačilo. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter toženi stranki naloži povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, ter predlagala, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Pojem zaposlovanja na črno je vsebinsko opredeljen v 5. členu ZPDZC. Za delo na črno se med drugim tudi šteje, če pravna oseba ali podjetje, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, z delavcem ni sklenil pogodbe o zaposlitvi oziroma pogodbe civilnega prava, na podlagi katere se lahko opravlja delo, in delavca ni prijavil v zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje ali zaposli tujca ali osebo brez državljanstva v nasprotju s predpisi o zaposlovanju tujcev (prva in druga alinea prvega odstavka 5. člena).

Iz podatkov spisa je razvidno, da je Inšpektorat za delo pri tožeči stranki opravil izredni inšpekcijski pregled s področja delovnih razmerij. Pri pregledu je sodelovalo več inšpektorjev, ki so izvajali kontrolo zakonitosti zaposlovanja v Y. in X. domu ter v Hotelu Z. O opravljeni kontroli so bili sestavljeni zapisniki dne 23., 24. in 27. 8. 2012 ter uradni zaznamek z dne 25. 8. 2012. V zvezi s kršitvami, ki so predmet tega inšpekcijskega postopka, je iz zapisnikov razvidno, da se je v času nadzora dne 24. 8. 2012 v X. domu nahajala tudi A.A., za katero je zaposleni delavec E.E. izjavil, da mu občasno pomaga v strežbi. Tudi iz uradnega zaznamka delovne inšpektorice z dne 25. 8. 2012 je razvidno, da je navedenega dne imenovana opravljala delo v strežbi. Iz zapisnika o inšpekcijskem nadzoru v Y. domu, ki je bil opravljen istega dne, je razvidno, da je v kuhinji delala B.B., v okolici koče pa je C.C. kosil travo. Nobeden od imenovanih s tožečo stranko ni imel pogodbe o zaposlitvi oz. pogodbe civilnega prava, na podlagi katere se lahko opravlja delo, prav tako tuji državljanki nista imeli dovoljenja za delo.

Po presoji sodišča navedene ugotovitve, ki izhajajo iz zapisnikov o inšpekcijskem pregledu, ki so jih podpisali tudi pooblaščeni delavci tožeče stranke, zadoščajo za zaključek, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji iz 5. člena ZPDZC, ki opredeljujejo, v katerih primerih je šteti zaposlovanje delavcev kot zaposlovanje na črno. Tožeča stranka ne zanika, da imenovani niso imeli sklenjene pogodbe o zaposlitvi oziroma druge pogodbe civilnega prava, na podlagi katere se lahko opravlja delo, da niso bili prijavljeni v zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kakor tudi, da tuji državljanki nista imeli dovoljenja za delo, temveč ugovarja, da so delo opravljali brez njene vednosti in samoiniciativno, oziroma da so se zgolj slučajno nahajali v objektih v času inšpekcijskega nadzora. Takšen ugovor pa je za sodišče neprepričljiv in tudi v nasprotju z ugotovitvami ob pregledu. Za organizacijo delovnega procesa, kakor tudi za zagotavljanje izpolnjevanja predpisov vezanih na dejavnost (delo v kuhinji in v strežbi) je odgovorna tožeča stranka, ki gotovo ne more dopuščati, da bi delo opravljale nepooblaščene osebe brez njenega vedenja in nadzora. Sicer pa tudi ni verjeti tožeči stranki, da bi gostje med dopustom opravljali delo v objektu, kjer preživljajo dopust, ali pa da bi si z brezplačnim delom krajšali čas. Glede A.A. pa je zaposleni E.E. izrecno potrdil, da občasno pomaga pri strežbi. O zaposlitvi B.B. je tožeča stranka v postopku dajala nasprotujoče izjave. Na zapisnik o inšpekcijskem nadzoru z dne 27. 8. 2012 je predstavnik tožeče stranke izjavil, da ne dela v kuhinji, ampak je na obisku pri bratu, v tožbi pa sedaj tožeča stranka priznava, da je imenovana dejansko opravljala delo ter da je zanjo pridobivala dovoljenje za delo. Sodišče zato zavrača tožbeni ugovor glede nepopolno in nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, saj je iz vseh ugotovitev, razvidih iz zapisnikov o nadzoru, zaključiti, da so A.A., B.B. in C.C. pri tožeči stranki opravljali delo. Pri tem pa so to delo opravljali brez ustrezne pogodbe, brez prijave v zdravstveno in pokojninsko zavarovanje ter v nasprotju s prepisi o zaposlovanju tujcev, kar predstavlja elemente zaposlovanja na črno iz 5. člena ZPDZC.

Po vsem navedenem je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Zavrnitev tožbe se na nanaša tudi na zavrnitev zahtevka za povrnitev stroškov postopka. Navedena odločitev temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.