Up-1743/19-8

14. 10. 2021

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe družbe FEMINA CENTER, d. o. o., Ljubljana, ki jo zastopa Odvetniška pisarna Miro Senica in odvetniki, d. o. o., Ljubljana, na seji 14. oktobra 2021

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 374. člena v zvezi z drugim odstavkom 373. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 in 10/17) se zavrne.

2.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 103/2019 z dne 9. 10. 2019 v zvezi s sklepom Upravnega sodišča št. I U 1066/2017 z dne 2. 4. 2019 se ne sprejme.

3.Ustavna pritožba zoper 2. točko izreka sodbe Upravnega sodišča št. I U 1066/2017 z dne 8. 5. 2018 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Ministrstvo za zdravje je z upravno odločbo ugotovilo, da je koncesija za opravljanje specialistične zdravstvene dejavnosti zaradi smrti nosilca koncesijske dejavnosti prenehala (1. točka izreka) in da je prenehala veljati tudi pogodba o koncesiji (2. točka izreka). Pritožnica je vložila tožbo. Upravno sodišče je tožbi zoper 2. točko izreka upravne odločbe ugodilo in v tem delu upravno odločbo odpravilo (1. točka izreka). Tožbo glede 1. točke izreka upravne odločbe pa je zavrnilo (2. točka izreka). Pritožnica je zoper 2. točko izreka sodbe Upravnega sodišča vložila predlog za dopustitev revizije. Vrhovno sodišče je dopustilo revizijo. Pritožnica je vložila revizijo. Upravno sodišče je s sklepom revizijo zavrglo, ker je bila nepopolna. Pritožnica je zoper sklep Upravnega sodišča vložila pritožbo, ki jo je Vrhovno sodišče zavrnilo.

2.Pritožnica zatrjuje, da sta Vrhovno sodišče in Upravno sodišče s sklepoma, s katerima sta zavrgli revizijo, kršili pravico do sodnega varstva (prvi odstavek 23. člena Ustave). Meni, da zavrženje revizije pomeni poseg v pravico iz 23. člena Ustave, ker naj bi s tem trajno izgubila pravico do meritorne odločitve. Pritožnica meni, da v primerih nepopolne revizije te ni dopustno zavreči, ne da bi sodišče pred tem revidenta pozvalo na dopolnitev nepopolne vloge. Glede na navedeno naj bi bil poseg v pravico do sodnega varstva prekomeren. Pritožnica meni, da ukrep takojšnega zavrženja ni nujen za zagotavljanje kontradiktornosti postopka in varstva nasprotne stranke. Enake cilje naj bi bilo mogoče doseči tudi z milejšimi ukrepi, in sicer s pozivom na dopolnitev nepopolne vloge. Pritožnica tudi meni, da bi moralo sodišče upoštevati, da gre za revizijo v upravnem sporu. V upravnem sporu naj bila pritožnica deležna sojenja le na eni stopnji, v pravdnem postopku pa naj bi bila pred revizijo deležna sojenja že na dveh stopnjah. Pritožnica meni, da navedeni ukrep tudi z vidika zasledovanja javnega interesa (razbremenitve Vrhovnega sodišča) ni razumen. Zato naj bi takojšne zavrženje revizije v upravnem sporu pomenilo težji poseg v pravico do sodnega varstva.

3.Pritožnica zatrjuje, da je bilo s sodbo Upravnega sodišča, s katero je bila zavrnjena tožba zoper odločbo o prenehanju koncesijskega razmerja, poseženo v pravico do zasebne lastnine iz 67. člena in 1. člena Prvega protokola h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP).

4.Pritožnica je vložila tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 374. člena v zvezi z drugim odstavkom 373. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Zatrjuje, da sta navedeni določbi v neskladju s prvim odstavkom 23. člena Ustave. Meni, da zakonska ureditev, po kateri se nepopolno revizijo zavrže, ne da bi bil stranki poslan poziv na dopolnitev, nesorazmerno posega v pravico do sodnega varstva. Pobudnica meni, da izpodbijani ukrep ni razumen, primeren, nujen in sorazmeren za dosego zasledovanega cilja.

5.Pobudnica je z vlogo z dne 13. 7. 2020 dopolnila pobudo in ustavno pritožbo. Zatrjuje, da naj bi tako iz teoretičnih prispevkov kot iz sodne prakse izhajalo, da se za vsebinsko obravnavo pravnega sredstva ne sme postavljati pretežkih formalnih ovir.

B.

6.Po drugem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Pomembno ustavnopravno vprašanje, kadar se pobuda vlaga hkrati z ustavno pritožbo, pa je lahko samo tisto, ki je odločilno za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo. Po oceni Ustavnega sodišča ta pobuda ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo (1. točka izreka).

7.Ustavno sodišče ustavne pritožbe zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 103/2019 z dne 9. 10. 2019 v zvezi s sklepom Upravnega sodišča št. I U 1066/2017 z dne 2. 4. 2019 ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS (2. točka izreka).

8.Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zoper 2. točko izreka sodbe Upravnega sodišča št. I U 1066/2017 z dne 8. 5. 2018 zavrglo, ker pravna sredstva niso izčrpana (3. točka izreka). Razlogi za tako odločitev so enaki kot v sklepih št. Up-2394/07 z dne 18. 12. 2007 (Uradni list RS, št. 122/07, in OdlUS XVI, 122) in št. Up-678/09 z dne 20. 10. 2009 (Uradni list RS, št. 88/09, in OdlUS XVIII, 92).

C.

9.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena, drugega odstavka 55.b člena in pete alineje prvega odstavka 55.b člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik

[1]Enako je o bistveno podobnih primerih Ustavno sodišče odločilo s sklepi št. U-I-89/12, Up-414/12 z dne 21. 9. 2012, št. U-I-60/12, Up-301/12 z dne 21. 9. 2012, št. U-I-76/12, Up-375/12 z dne 30. 10. 2012, št. U-I-320/13, Up-1003/13 z dne 18. 2. 2014 in št. U-I-162/15, Up-792/15 z dne 6. 4. 2016.