Jedro

Sodišče prve stopnje se je z izpodbijanim sklepom pravilno izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v obravnavanem sporu za plačilo odškodnine zaradi nesreče pri delu, ker je tožeča stranka umaknila tožbo zoper prvo toženo stranko (delodajalca), vztrajala pa je pri tožbi zoper drugo toženo stranko (zavarovalnico).

Ker gre v obravnavni zadevi za odškodninski spor za plačilo odškodnine zaradi nesreče pri delu, je tudi v sporu zoper zavarovalnico (iz naslova zavarovanja odgovornosti delodajalca) za sojenje poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno tudi sodišče, na območju katerega je bilo storjeno škodno dejanje, ali sodišče, na območju katerega je nastala škodljiva posledica (1. odstavek 52. člena ZPP). Glede na kraj, kjer je prišlo do delovne nesreče in nastanka škodljivih posledic (hude telesne poškodbe tožnice), je podana krajevna pristojnost Okrožnega sodišča v Krškem, ki ga je kot izbirno krajevno pristojno sodišče določila tožnica.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje delno spremeni v III. točki izreka sklepa tako, da se glasi: „III. Zadeva se po pravnomočnosti tega sklepa odstopi stvarno in krajevno pristojnemu Okrožnemu sodišču v Krškem.“ Drugotožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti pritožbene stroške v znesku 73,20 EUR v 15 dneh od vročitve tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila, pod izvršbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje vzelo na znanje umik tožbe (zoper prvotoženo stranko) in ustavilo postopek v tem individualnem delovnem sporu (glede prvotožene stranke)(I. točka izreka sklepa). Sklenilo je, da se Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, Zunanji oddelek v Brežicah, izreka za stvarno nepristojno za odločanje v tej zadevi (v sporu zoper drugotoženo stranko Zavarovalnico A.) in da je za odločanje o zadevi pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani (II. in III. točka izreka sklepa).

Zoper odločitev v navedenem sklepu, da je za odločanje v tej zadevi pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani, se pritožuje tožeča stranka, smiselno iz pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani del sklepa razveljavi ter odloči, da je za odločanje v konkretnem primeru stvarno in krajevno pristojno Okrožno sodišče v Krškem, toženi stranki pa naloži v plačilo pritožbene stroške. Tožnica meni, da je v konkretnem primeru stvarno in krajevno pristojno Okrožno sodišče v Krškem in sicer na podlagi splošne in izbirne krajevne pristojnosti, ker ima delodajalec, pri katerem se je poškodovala, sedež v B., istočasno pa gre za odškodninski spor zaradi poškodbe na delu, pri kateri je tožnica utrpela hude telesne poškodbe. Tožnica ima stalno prebivališče na območju Okrožnega sodišča Krško, na območju tega sodišča pa je nastala tudi škoda. Sklicuje se na določbo 48. člena ZPP, po kateri je za sojenje v sporih zoper pravne osebe splošno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je njihov sedež. Do poškodbe je prišlo v proizvodnem obratu C. d.o.o., ki ima delodajalčevo odgovornost zavarovano pri toženi stranki. Ker tožnica zahteva plačilo odškodnine iz naslova zavarovanja odgovornosti delodajalca neposredno od drugotožene stranke, zato je po sedežu delodajalca splošno krajevno pristojno Okrožno sodišče v Krškem.

Tožnica je s pripravljalno vlogo z dne 8. 5. 2013 predlagala prvostopenjskemu sodišču, da zaradi stvarne nepristojnosti zadevo odstopi stvarno pristojnemu sodišču, to je Okrožnemu sodišču v Krškem. Odstop zadeve v reševanje Okrožnemu sodišču v Ljubljani je v nasprotju z določbami 52. člena ZPP oziroma v nasprotju s pravili o splošni in izbirni krajevni pristojnosti in pomeni za tožnico višanje pravdnih stroškov. Namesto sodišča splošne krajevne pristojnosti je tožnica v smislu določb 52. člena ZPP izbrala zanjo ugodnejše stvarno pristojno sodišče v Krškem. Tudi na podlagi določbe 60. člena ZPP je v konkretnem primeru pristojno Okrožno sodišče v Krškem, saj je za sojenje v sporih zoper pravno osebo, ki ima podružnico zunaj svojega sedeža, poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno tudi sodišče, na območju katerega je ta podružnica, če izvira spor iz pravnega razmerja s to podružnico. Predmetni spor izvira iz pravnega razmerja s podružnico tožene stranke, ki posluje v B., kar je razvidno tudi iz odgovora na tožbo.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami – ZPP) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ob takšnem preizkusu pritožbeno sodišče ni ugotovilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti. Izpodbijani del sklepa pa je nepravilen, ker sodišče prve stopnje ni pravilno upoštevalo določb ZPP o izbirni krajevni pristojnosti.

Sodišče prve stopnje se je z izpodbijanim sklepom pravilno izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v obravnavanem sporu za plačilo odškodnine zaradi nesreče pri delu, ker je tožeča stranka umaknila tožbo zoper prvo toženo stranko (delodajalca), vztrajala pa pri tožbi zoper drugo toženo stranko (zavarovalnico). Pri tem se je pravilno oprlo na 32. člena ZPP, ki določa, da so okrožna sodišča pristojna za sojenje v sporih o premoženjsko pravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta presega 20.000 eurov. Izpodbijano odločitev, da je za obravnavani spor krajevno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani, pa je obrazložilo z dejstvom, da je to sodišče krajevno pristojno „po spremembi naslova tožene stranke“ glede na določilo 46. člena ZPP.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka s pripravljalno vlogo z dne 8. 5. 2014 umaknila tožbo zoper prvo toženo stranko, popravila naziv drugotožene stranke ter predlagala odstop tožbe stvarno pristojnemu sodišču in sicer Okrožnemu sodišču v Krškem. Tožeča stranka je v navedeni pripravljalni vlogi izbrala krajevno pristojno sodišče in sicer Okrožno sodišče v Krškem. Zato bi moralo sodišče prve stopnje izbirno krajevno pristojnost upoštevati, saj ne gre za spor, za katerega bi bila z zakonom določena izključna krajevna pristojnost kakšnega drugega sodišča. Pritožba utemeljeno opozarja na določbe 52. člena ZPP, ki določa posebno krajevno pristojnost v odškodninskih sporih. Ker gre v obravnavni zadevi za odškodninski spor za plačilo odškodnine zaradi nesreče pri delu, je tudi v sporu zoper zavarovalnico (iz naslova zavarovanja odgovornosti delodajalca) za sojenje poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno tudi sodišče, na območju katerega je bilo storjeno škodno dejanje, ali sodišče, na območju katerega je nastala škodljiva posledica (kot to določa 1. odstavek 52. člena ZPP). Ker pa je tožnica v delovni nezgodi, kot navaja, utrpela hude telesne poškodbe, je pristojno tudi sodišče, na območju katerega ima tožeča stranka stalno oziroma začasno prebivališče. Po vseh navedenih okoliščinah, ki jih izpostavlja pritožba (kraj, kjer je prišlo do delovne nesreče in nastanka škodljivih posledic, hude telesne poškodbe), je nedvomno podana krajevna pristojnost Okrožnega sodišča v Krškem, ki ga je kot izbirno krajevno pristojno sodišče določila tožnica v pripravljalni vlogi z dne 8. 5. 2014. Utemeljeno pa je tudi sklicevanje pritožbe na določbo 60. člena ZPP (posebna krajevna pristojnost po kraju, v katerem je podružnica pravne osebe), po kateri je za sojenje v sporih zoper pravno osebo, ki ima podružnico zunaj svojega sedeža, poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno tudi sodišče, na območju katerega je ta podružnica, če izvira spor iz pravnega razmerja s to podružnico. V takšnem primeru je določena posebna krajevna pristojnost po sedežu podružnice, čeprav je tožena stranka pravna oseba, ki ima sedež v drugam kraju. Zato tudi v obravnavani zadevi ni bistveno, da je tožeča stranka tekom postopka pravilno popravila naziv drugo tožene stranke (ker je bila tožba sprva /nepravilno/ vložena zoper Območno enoto B., ki ni pravna oseba), te poprave pa ni mogoče šteti za spremembo naslova drugotožene stranke.

Sodišče prve stopnje torej ni pravilno uporabilo določb ZPP o izbirni krajevni pristojnosti, kar je relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 1. odstavku 339. člena ZPP.

Ker so uveljavljani pritožbeni razlogi podani, je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Ker je tožeča stranka s pritožbo uspela, je upravičena tudi do povračila stroškov postopka, v skladu z določbami 154. in 155. člena ZPP ter Zakona o odvetniški tarifi (Ur. l. RS, št. 67/2008 - ZOdvT). Potrebni stroški za pritožbo znašajo: nagrada za postopek s pritožbo – 50,00 EUR (Tar. št. 3220) ter pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev v višini 20 % nagrade, to je 10,00 EUR, ter 22 % DDV, kar je skupaj 73,20 EUR. Navedeni znesek pritožbenih stroškov je drugo tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki, skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude s plačilom, kot izhaja iz izreka tega sklepa.