Jedro

Če delavec uveljavlja nezakonitost PZ, sklenjene za določen čas, mora tožbo vložiti v 30-dnevnem prekluzivnem roku iz 3. odstavka

204. člena ZDR, ki začne teči z datumom prenehanja PZ. Če delavec najprej napačno zahteva odpravo kršitev pri delodajalcu po 1. odstavku 204. člena ZDR in šele po preteku roka iz 3. odstavka

204. člena ZDR vloži tožbo, je tožba vložena prepozno in se zavrže.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter tožba tožeče stranke zavrže. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da se ugotovi, da je pogodba o zaposlitvi z dne

13.1.2003 za določen čas za delovno mesto mizarska dela sklenjena nezakonito, ter se odločitev tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja tožnika z dne 13.4.2003 razveljavi. Zavrnilo je zahtevek, da je tožena stranka dolžna s tožnikom skleniti pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas s polnim delovnim časom z dnem 14.4.2003. Posledično navedenemu je zavrnilo zahtevek za vrnitev nazaj na delo z dnem 15.12.2003, prijavo v socialno zavarovanje (pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje), z odvodom predpisanih davkov in prispevkov po najmanj osnovni plači 125.000,00 SIT in vpisa delovne dobe v delovno knjižico od

14.4.2003 do 27.5.2003 in od 16.9.2003 do 12.10.2003 in od

15.12.2003 dalje. Zavrnilo je plačilo stroškov zahteve za odpravo kršitev v višini 25.800,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od

19.5.2003 do plačila in pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od razsoje sodišča prve stopnje. Odločilo je, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka.

Tožnik je vložil zoper sodbo pravočasno pritožbo zaradi napačne uporabe materialnega prava in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in odloči o prvostopnih in pritožbenih pravdnih stroških. Menil je, da je odločitev sodišča prve stopnje nepravilna iz razloga, ker je šlo pri tožniku že za nezakonito sklenitev delovnega razmerja za določen čas, kar pa je tožnik zahteval z zahtevo za odpravo kršitev po prenehanju delovnega razmerja. Kljub nasprotujočim si navedbam zaslišanega tožnika in tožene stranke ter prič, ni bilo podlage za odločitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka zakonito s tožnikom podpisala pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Ni šlo le za dokončanje bivše proizvodnje mizarstva J. M. s.p., saj je tožena stranka kasneje zaposlovala več delavcev in gre pri tožniku za negativno selekcijo delavcev, ne pa za začasne potrebe narave dela. Tožnik je priglasil tudi pritožbene stroške postopka.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa v obsegu, ki ga določa 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 26/99 - 2/2004 - ZPP).

Na podlagi navedenega preizkusa je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje, na ugotovljeno dejansko stanje pa ni pravilno uporabilo določb materialnega prava in v posledici tega zahtevek tožnika zavrnilo, namesto da bi tožbo zavrglo zaradi neizpolnjevanja pogojev za vložitev tožbe, kot mu to nalaga 1. odst. 274. člena ZPP.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v tem individualnem delovnem sporu ključno vprašanje pravočasnosti vložitve tožbe. Med pravdnima strankama v postopku ni bilo sporno, da je tožnik sklenil s toženo stranko pogodbo o zaposlitvi za določen čas za dobo 3 mesece od 13.1.2003 dalje na delovnem mestu mizarska dela.

Tožniku je po poteku določenega časa iz pogodbe o zaposlitvi prenehalo tako delovno razmerje dne 13.4.2003, kar nedvomno pomeni, da je tožniku s prvim naslednjim dnem začel teči 30 dnevni prekluzivni rok, ki se je iztekel z dnem 14.4.2003 v ponedeljek, saj je bil zadnji dan roka 13.4.2003 nedelja, tako da se je po določilu 4. odst. 111. člena ZPP iztekel rok s potekom prvega prihodnjega delavnika.

V nadaljevanju pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožnik vložil tožbo na sodišču dne 19.5.2003, kot to izhaja iz dohodne štampiljke, torej po preteku roka za njeno vložitev. Pritožbeno sodišče poudarja, da je rok za vložitev tožbe prekluzivne narave in mora nanj paziti sodišče ves čas po uradni dolžnosti. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi tožnika ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo ter tožbo zavrglo.

Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da so v 204. členu Zakona o delovnih razmerjih (Ur.l. RS št. 42/2002 - ZDR) urejeni primeri sodnega varstva za različne situacije. V 1. odst. 204. člena ZDR je predvidena pravica delavca, da delodajalca opozori na kršitve in od njega zahteva odpravo kršitve oz. pravilno izpolnjevanje njegovih obveznosti. V 2. odst. 204. člena ZDR je urejena pravica delavca do sodnega varstva v primeru, če delodajalec v predpisanem roku ne odpravi kršitve. V 3. odst. 204. člena ZDR je posebej urejena pravica delavca do sodnega varstva za primer uveljavljanja nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ali odločitve o disciplinski odgovornosti delavca.

Navedeno pomeni, da bi moral tožnik potem, ko mu je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo, vložiti v roku 30 dni tožbo pred sodiščem in ni bilo pravilno, da je uveljavljal odpravo kršitev pri delodajalcu po določilu 1. odst. 204. člena ZDR. Z datumom prenehanja delovnega razmerja je tako tožniku pričel teči prekluzivni rok 30 dni, ki teče od dneva, ko je delavec zvedel za kršitev pravice oz. od prenehanja delovnega razmerja. Njegova zamuda tako pomeni prenehanje pravice same.

Podaljševanje roka tudi ni dovoljeno.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi tožnika ugodilo in tožbo zavrglo, saj mora sodišče po uradni dolžnosti paziti na prekluzivni rok določen za vložitev tožbe iz 3. odst. 204. člena ZDR.

Pritožbeno sodišče na tožnikove vsebinske pritožbene ugovore ne odgovarja, saj so za rešitev zadeve brezpredmetni.

Tožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka. Odločitev o pritožbenih stroških postopka temelji na 1. odst. 165. člena ZPP.