25. 5. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A., d. o. o., Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 16. maja 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. IV Cpg 13/2004 z dne 23. 6. 2004 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Srg 07731/2003 z dne 3. 2. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Okrožno sodišče v Ljubljani je kot registrsko sodišče dne 5. 12. 2002 vpisalo v sodni register spremembo družbene pogodbe z dne 11. 6. 2002, da se subjekt vpisa C., d. o. o., preimenuje v Č. Č., d. o. o., hkrati pa je na podlagi pripojitvene pogodbe vpisalo pripojitev družb D. D., d. o. o., E., d. o. o., in F. F. F., d. o. o., k družbi Č. Č., d. o. o., in s tem njihov izbris. Po pritožbi upnika vseh treh družb je Višje sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje, ki je zato dne 19. 6. 2003 v sodni register vpisalo razveljavitev sklepa o pripojitvi družb. Dne 12. 6. 2003 se je začel stečajni postopek nad družbo Č. Č., d. o. o.. Dne 24. 9. 2003 sta bila na podlagi Odredbe za odpravo nepravilnih vpisov v sodnem registru vodje oddelka za gospodarsko sodstvo pri Okrožnem sodišču v Ljubljani izdana sklepa o izbrisu družbe E., d. o. o., iz sodnega registra in sklep o izbrisu vpisov, ki so bili izvedeni po vpisu sklepa o začetku stečajnega postopka pri družbi C., d. o. o.. Pritožnica (tedaj upnica družbe E., d. o. o.) se je zoper ta dva sklepa pritožila, vendar je Okrožno sodišče njeno pritožbo zavrglo zaradi pomanjkanja pravnega interesa, Višje sodišče pa je njeno pritožbo zoper to odločitev zavrnilo. Zoper to odločitev Višjega sodišča pritožnica vlaga ustavno pritožbo.

2.V ustavni pritožbi pritožnica navaja, da so ji bile kršene pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave in pravica do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave. Zatrjuje, da je stališče sodišč, da se izbriše ponovni vpis družbe E., d. o. o., na podlagi odredbe, v tako očitnem nasprotju z gramatikalno razlago določb Zakona o sodnem registru (Uradni list RS, št. 13/94 in nasl. – v nadaljevanju ZSReg), da gre za kršitev 22. člena Ustave. Sodišče naj bi povsem nerazumljivo in arbitrarno odstopilo od temeljnega načela, da ima meritorna odločba sodišča pravne učinke le od svoje pravnomočnosti dalje. Pritožnici se zdi ključno vprašanje, ali sta izpodbijana vpisa (ponovni izbris družbe E., d. o. o.) vpisa v okviru postopka, o katerih se odloči z odredbo, ali vpisa, o katerih se odloči s sklepom na podlagi predloga oziroma zahteve. Pravica do pritožbe naj bi ji bila kršena zato, ker je sodišče druge stopnje v izpodbijanem sklepu navedlo, da je njena pritožba nedovoljena, ker z izpodbijanima vpisoma interes ustavne pritožnice ne more biti prizadet. Pravica do zasebne lastnine naj bi ji bila kršena zato, ker je sodišče na nezakonit način izvedlo pripojitev družbe – dolžnice družbi, ki je šla v stečaj, zato ustavna pritožnica ne bo poplačana v celoti, ampak le sorazmerno.

B.

3.Z izpodbijanima sklepoma je sodišče odločalo o dovoljenosti pritožbe zoper na podlagi odredbe izdan sklep o izbrisu ponovne vzpostavitve družbe E., d. o. o., in odločilo, da pritožnica nima pravnega interesa za vložitev take pritožbe. Pritožnica odločitvi sodišča smiselno očita arbitrarnost in s tem kršitev pravice iz 22. člena Ustave ter kršitev pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Očitka nista utemeljena. Oceno arbitrarnega ravnanja bi Ustavno sodišče lahko izreklo le v primeru, če sodišče svoje odločitve sploh ne bi utemeljilo s pravnimi argumenti, tako da bi bilo mogoče sklepati, da sodišče ni odločalo na podlagi zakona, temveč na podlagi kriterijev, ki pri sojenju ne bi smeli priti v poštev. Tega izpodbijanima sklepoma ni mogoče očitati. Sodišči sta z razumnimi pravnimi argumenti obrazložili, zakaj pritožnica nima pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper izpodbijana vpisa v sodni register. Višje sodišče je svojo odločitev oprlo na določbe ZSReg in določbo 527. člena v povezavi z 2. točko 521. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, in nasl. – ZGD), ki določa, da po vpisu pripojitve v register morebitne pomanjkljivosti pripojitve ne vplivajo na pravne posledice pripojitve, med katere sodi tudi prenehanje prevzetih družb. Pri razlagi uporabljenih določb je sodišče uporabilo pravila razlage, ki so v pravni stroki mogoča. Dejstvo, da je ta razlaga drugačna od tiste, s katero bi soglašala pritožnica, pa ne zadošča o sklep o kršitvi pravic iz 22. člena in iz 25. člena Ustave.

4.Glede na to, da je z izpodbijano sodno odločbo sodišče odločilo le o dovoljenosti pritožbe, v njej ne more biti pravnih stališč, ki bi utegnila nasprotovati pravici do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave. Očitek o kršitvi pravice do zasebne lastnine je zato očitno neutemeljen.

5.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić