Jedro

Od prosilca za brezplačno pravno pomoč se pričakuje, da pri izpolnjevanju obrazca izjave o premoženjskem stanju postopa z veliko stopnjo vestnosti in skrbnosti, saj je finančni položaj eden od bistvenih kriterijev za odobritev brezplačne pravne pomoči. Prosilec mora zato v izjavi natančno opisati svoje premoženjske razmere in dohodke, ali so ti takšni, da izpolnjuje pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, pa se bo nato ugotavljalo v postopku odobritve brezplačne pravne pomoči.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči in hkrati odločil, da tožnica nadaljnjih šest mesecev od izdaje te odločbe zanjo ne more ponovno zaprositi. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnica v obrazcu za dodelitev brezplačne pravne pomoči med drugim navedla oziroma obkrožila, da ni lastnica nobenega kmetijskega zemljišča, ki daje dohodke. Pristojni organ za brezplačno pravno pomoč je po uradni dolžnosti vpogledal v evidenco Geodetske uprave RS in zemljiško knjigo ter ugotovil, da je tožnica med drugim lastnica nepremičnine s parc. št. 217/2 k.o. … do celote. Navedena nepremičnina v naravi predstavlja kmetijsko zemljišče, ki daje katastrski dohodek. Tožnica je torej zamolčala relevantne podatke, kar po upravno sodni praksi šteje kot navajanje neresničnih podatkov o premoženjskem stanju. Glede na to je organ za brezplačno pravno pomoč v skladu z 20. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnil, tožnica pa nadaljnjih šest mesecev od izdaje te odločbe ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč (peti odstavek 20. člena ZBPP).

Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in prilaga sklep o dedovanju št. II D 576/2009 z dne 7. 1. 2013 po pokojni A.A., predmet zapuščine pa sestavljajo nepremičnine 366/45 k.o. … in 372/4 ter 372/5 k.o. …. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

Tožba ni utemeljena.

Za odobritev brezplačne pravne pomoči mora prosilec izpolnjevati tako finančni – subjektivni pogoj kot objektivni pogoj, ki ga določa 24. člen ZBPP. Premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov se ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca o premoženjskem stanju prosilca in njegovih družinskih članov, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Pisna izjava se izpolni na obrazcu, ki je del prošnje za brezplačno pravno pomoč (prvi odstavek 20. člena ZBPP). Premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja pristojni organ za brezplačno pravno pomoč, ki po uradni dolžnosti pridobi potrebne podatke iz uradnih evidenc državnih organov, organov lokalnih skupnosti, nosilcev javnih pooblastil in drugih oseb javnega prava, iz evidenc bank, pri katerih ima stranka odprte svoje račune, ter z računov imetnikov, ki jih vodi Centralna klirinško depotna družba in se nanašajo na podatke o posameznem imetniku vrednostnih papirjev (drugi odstavek 20. člena ZBPP). Če je prosilec v izjavi iz prvega odstavka tega člena navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za brezplačno pravno pomoč o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč (peti odstavek 20. člena ZBPP).

Kot izhaja iz predmetnega spisa, tožnica na obrazcu za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni navedla, da je lastnica kmetijskega zemljišča, podatke o tem pa je organ za brezplačno pravno pomoč pridobil po uradni dolžnosti. Kot izhaja iz prvega odstavka 20. člena ZBPP, se premoženjsko stanje prosilca ugotavlja na podlagi njegove pisne izjave o premoženjskem stanju, to pa poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Ker tožnica ni navedla podatkov o svojem lastništvu zgoraj navedene nepremičnine, je s tem navajala neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju, zato je organ za brezplačno pravno pomoč njeno prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v skladu s petim odstavkom 20. člena ZBPP pravilno zavrnil. Po tem določilu prosilka nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč.

Tožnica tudi s tožbenimi navedbami takšne odločitve ne more izpodbiti. Prilaga sklep o dedovanju, iz katerega izhaja, da zapuščino po pokojni A.A. deduje sin B.B., ne tožnica, vendar to ne vpliva na izpodbijano odločitev, saj nepremičnina, katere lastnica je tožnica, to je parcela št. 217/2 k.o. …, ne sodi v zapuščino po pokojni A.A..

Prosilec za brezplačno pravno pomoč mora na podlagi 20. člena ZBPP podati izjavo o svojih premoženjskih razmerah, to izjavo pa poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Od prosilca za brezplačno pravno pomoč se tako pričakuje, da pri tem postopa z veliko stopnjo vestnosti in skrbnosti, saj je finančni položaj eden od bistvenih kriterijev za odobritev brezplačne pravne pomoči. Prosilec mora zato v izjavi natančno opisati svoje premoženjske razmere in dohodke, ali so ti takšni, da izpolnjuje pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, pa se bo nato ugotavljalo v postopku odobritve brezplačne pravne pomoči. Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).