Jedro

Sklep o prenehanju delovnega razmerja zaradi neuspešnega poskusnega dela mora delodajalec izdati delavcu do poteka poskusnega dela.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo in sklep, s katerima je razveljavilo kot nezakonit sklep direktorja tožene stranke z dne 30.6.1995 o prenehanju delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki z dne 30.6.1995. Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožniku vpisati delovno dobo v delovno knjižico za čas od 1.7.1995 do vključno 31.12.1995 in mu za ta čas plačati predpisane prispevke in davke ter mu povrniti prikrajšanje pri plači v višini kot bi bil na delu z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva prikrajšanja dalje do plačila. Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožniku povrniti stroške postopka v višini 78.030,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe sodišča prve stopnje dalje do plačila. S sklepom je zavrglo nasprotno tožbo tožene stranke.

Samo zoper sodbo se v odprtem pritožbenem roku pritožuje tožena stranka iz razloga zmotne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje. Navaja, da tožnik ni opravljal dela vestno in požrtvovalno, zaradi česar mu je prenehalo delovno razmerje po preizkusni dobi. Pravilnik o inventuri zahteva prisotnost sodelavcev, potrebnih za izvedbo inventure.

Toženec tudi ne ve kaj naj izpolni, saj tožnik zahtevka ni opredelil po višini, prav tako pa ni navedel višine nadomestil prejetih od zavoda za zaposlovanje za čas nezaposlenosti. Sodišče je tožniku priznalo nadomestilo do 31.12.1995, kar je toženi stranki nerazumljivo, saj naj bi se tožnik zaposlil drugje 1.12.1995. Prav tako tožnik ni upravičen do stroškov pooblaščenca, saj je to pooblaščenec sindikata in tam plačan v okviru pravne pomoči. Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov in pri tem pazilo na pravilno uporabo materialnega prava in na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odst. 354. člena ZPP. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje popolno ugotovilo odločilna dejstva in na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo ter da v postopku ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev pravil postopka.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje vodilo preširok dokazni postopke, saj ne bi smelo presojati druge pravne podlage, kot tiste, zaradi katere je bil tožniku izdan sklep o prenehanju delovnega razmerja. Tožnik je namreč zahteval sodno varstvo v zvezi s sklepom tožene stranke z dne 30.6.1995 o prenehanju delovnega razmerja, ki je bil tožniku izdan iz razloga, ker ni ustrezal zahtevam tožene stranke. Med strankama je bilo nesporno, kar je bilo ugotovljeno tudi v postopku pred sodiščem, da je bil sklep izdan zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela. Sodišče bi zato moralo le presojati, ali je sklep iz navedenega razloga, to je po določbi 4. tč. 1. odst. 100. člena Zakon o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS, št. 14/90 - 71/93) zakonit, ne pa ugotavljati, ali bi bil morda zakonit iz drugih razlogov. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je do dneva izdaje izpodbijanega sklepa, to je do 30.6.1996 že potekel rok 3-mesečnega poskusnega dela, določen s pogodbo o zaposlitvi in je iz tega razloga sklep nezakonit. Pritožbeno sodišče še ugotavlja, da sklep o prenehanju delovnega razmerja z dne 30.6.1996 ni postal dokončen iz razloga, ker tožena stranka o ugovoru ni odločila. Zato so tudi nepomembne vse pritožbeno navedbe tožene stranke v zvezi z navedenim sklepom, saj bi tudi v primeru, če bi bil sklep zakonit in bi drugostopno odločbo delodajalca nadomestila sodba sodišča trajalo delovno razmerje tožniku do pravnomočnosti odločitve sodišča prve stopnje oz. v konkretnem primeru do 31.12.1995, kot je to uveljavljal tožnik, kajti po tem datumu ne zahteva več priznanja delovnega razmerja in tudi ne vrnitve na delo k toženi stranki. Tožena stranka sicer uveljavlja, da naj bi se tožnik zaposlil drugje s 1.12.1995, vendar za to ne ponuja nobenih dokazov, razen navedbe tožnika ob zaslišanju, kjer pa ni bilo postavljeno dodatno vprašanje, da bi se ugotovilo, ali so te navedbe točne ali ne. V kolikor pa so navedbe tožene stranke resnične in ima tožnik vpisano delovno razmerje pri drugem delodajalcu že od 1.12.1995 dalje, seveda toženi stranki ne bo treba vpisati delovnega razmerja za čas od 1.7.1995 do 31.12.1995, temveč le do 1.12.1995 in tudi ne celotnega nadomestila plače, temveč le eventualno razliko, kar pa na zakonitost same sodbe ne vpliva.

Neutemeljene so pritožbene navedbe tožene stranke, da ne ve kaj naj izpolni, ker tožnik ni navedel višine zahtevka za povračilo izpadle plače zaradi nezakonitega sklepa o prenehanju delovnega razmerja. Ta pritožbena navedba je neutemeljena, saj sta stranki imeli sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, iz katere izhaja, v katero tarifno skupino po kolektivni pogodbi dejavnosti je tožnik razvrščen, torej bo tožena stranka tudi lahko glede na navedeno izračunala plačo, ki bi jo tožnik prejemal v navedenem obdobju.

Nadomestilo za čas brezposelnosti, ki naj bi ga prejemal tožnik v spornem obdobju ni predmet tega individualnega delovnega spora in ga bo tožnik, v kolikor ga je dejansko prejemal dolžan vrniti zavodu za zaposlovanje.

Neutemljene so pritožbene navedbe tožene stranke glede stroškov postopka, saj po določbah ZPP v zvezi z določbami 1. odst. 14. člena ZDSS tožena stranka dolžna tožniku povrniti njegove stroške postopka, ker je v sporu uspel (1. odst. 154. člena ZPP) in sicer stroške odmerjene po Odvetniški tarifi, ker je njegov pooblaščene odvetnik (155. člen ZPP). Kakšen je odnos med pooblaščencem tožnika in sindikatom za odločanje o stroških v individualnem delovnem sporu ni relevantno, saj je stranka v primeru, da jo zastopa odvetnik upravičena do povračila stroškov, odmerjenih v skladu z Odvetniško tarifo na podlagi določb ZPP.

Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.