Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Vročilnica je listina o vročitvi in je javna listina. Kot takšna dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. V tej zadevi podpis na vročilnici (za sodbo) dokazuje vročitev sodbe toženi stranki. Dokaz nasprotja mora nastopiti tožena stranka. Dokazno breme je na njej, saj je bila ona tista, ki je trdila, da do vročitve ni prišlo. Zgolj z trditvijo, da je mogoče, da ji je bila izročena napačna poštna pošiljka, pa opustitve vročitve sodbe še ni dokazala.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti z dne 13. 3. 2012. 2. Zoper ta sklep je vložila pritožbo tožena stranka. V pritožbi trdi, da je lastnoročno podpisala le vročilnico, ki se nanaša na sklep sodišča o povračilu stroškov za pričo. Ni pa podpisala vročilnice, ki se je nanašala na sodbo. Tožena stranka pa navaja še en razlog, zakaj naj bi bil izpodbijani sklep pravno nepravilen. V hišni nabiralnik naj bi prejela obvestilo o prispelem sodnem pismu, pri čemer naj bi bilo iz vsebine razvidno, da gre za sklep. S tem obvestilom je pooblaščenec tožene stranke na pošti dvignil sodno pošiljko. Podpisal je vročilnico za sodbo, izročena pa mu je bila ovojnica s sklepom. Obe sodni pisanji, namreč sodba in sklep, sta na pošto prispeli hkrati. Ob vročitvi tudi vročilnica ostane pošti, pooblaščenec pa o vročitvi ne prejme nobenega potrdila, s katerim bi bilo mogoče dokazati pomoto. Prvostopenjsko sodišče bi moralo dejansko stanje presojati tudi v tej luči, vendar pa navedb predlagatelja ni upoštevalo.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Prvostopenjsko sodišče si je vlogo tožene stranke, ki jo je imenovala „Predlog za vrnitev v prejšnje stanje“ razložilo kot predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti. Ta predlog je zavrnilo, ker je ugotovilo, da je bila sodba pooblaščencu tožene stranke vročena pravilno, in da torej ni razloga za razveljavitev potrdila.
5. Prvostopenjsko sodišče se je v izpodbijanem sklepu ukvarjalo s tistimi navedbami tožene stranke, ki jih je tožena stranka dala. Te pa so razvidne iz njegovega „Predloga za vrnitev v prejšnje stanje“ z dne 3. 5. 2012 (l. št. 150 in nasl.). Trditev tožene stranke je bila, da je na vročilnici sicer njen podpis, da pa se nanaša na sprejem sklepa o povrnitvi stroškov. Trdila je tudi, da je pri vročanju prišlo do pomote. Kako naj bi bilo prišlo do pomote, tožena stranka ni pojasnila.
6. Prvostopenjsko sodišče je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da je bila pooblaščencu tožene stranke 6. 1. 2012 vročena sodba. To naj bi dokazovala vročilnica.
7. Pritožba vztraja pri tem, da je pooblaščenec podpisal vročilnico za sklep o povračilu stroškov za pričo. Da to ne drži in da se vročilnica nanaša na sodbo, je ugotovilo že prvostopenjsko sodišče. O tem se je prepričalo še pritožbeno sodišče in je s pregledom vročilnice (l. št. 141) prišlo do enake ugotovitve kot prvostopenjsko sodišče. Da je na vročilnici res (pristen) podpis pooblaščenca tožene stranke, pa pooblaščenec niti ni zanikal. 8. Šele pritožba trdi, da je prišlo do pomote, in da je mogoče, da je pooblaščenec podpisal vročilnico za sodbo, izročena pa mu je bila ovojnica s sklepom. Za takšno trditev pa tožena stranka ni navedla nobenih dokazov niti v prvostopenjskem postopku.
9. Vročilnica je listina o vročitvi (149. člen ZPP) in je javna listina (1. odstavek 234. člena ZPP). Kot takšna dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (1. odstavek 234. člena ZPP). V tej zadevi podpis na vročilnici (za sodbo) dokazuje vročitev sodbe toženi stranki. Dokaz nasprotja mora nastopiti tožena stranka. Dokazno breme je na njej, saj je bila ona tista, ki je trdila, da do vročitve ni prišlo. Zgolj z trditvijo, da je mogoče, da ji je bila izročena napačna poštna pošiljka, pa opustitve vročitve sodbe še ni dokazala.
10. Pritožbeno sodišče mora po uradni dolžnosti paziti na nekatere bistvene kršitve določb pravdnega postopka (2. odstavek 350. člena in 1. odstavek 366. člena ZPP). V okviru uradnega preizkusa ni našlo niti takšnih kršitev, niti tistih, ki so bile uveljavljane v pritožbi. Pritožbo je zato Višje sodišče zavrnilo in je potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).