Jedro

Pogodbena kazen je predvidena zgolj za primer, če bi kupec odpovedal poslovno razmerje z veljavnostjo odpovedi pred pričetkom novega koledarskega leta. Gre za jasno pogodbeno določilo, ki ščiti poslovne interese tožnice in ji omogoča lažje prilagajanje zahtevam trga in posameznih odjemalcev. Nikakor pa tega določila ni mogoče razlagati tako, da bi pogodbeno kazen odjemalec moral plačati tudi v primeru, če pogodbe ne bi odpovedal v ustrezni obliki, če je bila odpoved sicer pravočasno akceptirana.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka v višini 614,88 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 143500/2012 z dne 1. 10. 2012 v prvem in tretjem odstavku izreka ter tožbeni zahtevek zavrnilo. Tožnici je naložilo, da je dolžna toženki povrniti pravdne stroške, ki jih je odmerilo na 980,14 EUR.

2. Zoper sodbo vlaga pritožbo tožnica iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava, s predlogom, da ji sodišče druge stopnje v celoti ugodi ter izpodbijano sodbo spremeni, tako da tožbenemu zahtevku ugodi. Opozarja, da je v tej zadevi bistveno, da tožena stranka tožeči ni poslala pisne odpovedi pogodbe, temveč je prišlo le do preklopa na novega dobavitelja z dnem 1. 1. 2012. Določilo 8.5. točke Splošnih pogojev je smiselno zajeto v celoto, ki jo je treba kot takšno tudi obravnavati. Sodišče je spregledalo določilo prve povedi, ki govori o tem, da kupec lahko iz razloga zamenjave prodajalca do 1. 12. tekočega koledarskega leta pisno odpove poslovno razmerje za naslednje koledarsko leto. Odpoved mora torej biti pisna in je upoštevna le, če jo poda kupec do 1. decembra. tekočega leta. Toženka je sama navedla, da je odpovedala poslovno razmerje v decembru 2011, torej bi bila prosta obveznosti lahko šele s 1. 1. 2013. Ker pogodbene obveznosti ni pravilno izpolnila, mora plačati pogodbeno kazen. Ta je bila določena zaradi zaščite tožnice pred odpovedjo pogodbe v času, ko so predvidene količine električne energije po sklenjenih pogodbah o dobavi že zakupljene. Razlaga je tudi nelogična, saj bi odpoved pogodbe z učinkom 1. 1. 2012 pomenila odpoved pred 1. 12. koledarskega leta, torej bi pogodba morala veljati do 31. 12. 2012 in bi bila tožena stranka prosta obveznosti šele s 1. 1. 2013. Tožnica je v drugi pripravljalni vlogi predlagala zaslišanje priče D. Š., ki bi lahko povedala, zakaj je bil način izračuna pogodbene kazni skladen s splošnimi pogoji, sodišče pa je ta dokazni predlog zmotno zavrnilo kot nepotreben.

3. Na pritožbo je odgovorila tožena stranka in prerekala podane pritožbene navedbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnica kot dobaviteljica električne energije od toženke kot odjemalke v tem postopku zahteva plačilo pogodbene kazni, predvidene v 8.5. točki Splošnih pogojev E, d. d., za prodajo in nakup električne energije poslovnim odjemalcem (v nadaljevanju Splošni pogoji). Obravnavana točka uvodoma določa, da lahko kupec zaradi zamenjave prodajalca do 1. decembra tekočega koledarskega leta pisno odpove poslovno razmerje za naslednje poslovno leto. V nadaljevanju pa se omenjena točka glasi: „Če kupec odpove poslovno razmerje z veljavnostjo odpovedi pred pričetkom novega koledarskega leta, je dolžan prodajalcu plačati pogodbeno kazen v višini vsote zadnjih dveh zaračunanih zneskov za električno energijo ...“.

6. Določila pogodbe se uporabljajo tako, kot se glasijo, če pa je pogodba sklenjena po naprej natisnjeni vsebini ali je bila pripravljena in predlagana od ene pogodbene stranke, je treba določila razlagati v korist druge stranke (prvi odstavek 82. in 83. člen OZ). V prej citiranem določilu je pogodbena kazen predvidena zgolj za primer, če bi kupec odpovedal poslovno razmerje z veljavnostjo odpovedi pred pričetkom novega koledarskega leta. Gre za jasno pogodbeno določilo, ki ščiti poslovne interese tožnice (te sama podrobneje pojasnjuje v 9. točki pritožbe) in ji omogoča lažje prilagajanje zahtevam trga in posameznih odjemalcev. Nikakor pa tega določila ni mogoče razlagati tako, da bi pogodbeno kazen odjemalec moral plačati tudi v primeru, če pogodbe ne bi odpovedal v ustrezni obliki, če je bila odpoved sicer pravočasno akceptirana. V obravnavani zadevi je sodišče kot nesporno ugotovilo, da je toženka zamenjala dobavitelja električne energije s 1. 1. 2012 (3. alineja drugega odstavka 7. točke sodbe), torej z začetkom novega koledarskega leta. Pogoj, ki ga določa 8.5. točka Splošnih pogojev za obračun pogodbene kazni, torej ni bil izpolnjen, saj ni prišlo do veljavne odpovedi pogodbe pred pričetkom koledarskega leta. Pri tem pa oblika odpovedne izjave ni pomembna, saj je bila toženka z njo očitno ustrezno seznanjena in jo je tudi sprejela. Prav tako po oceni pritožbenega sodišča ni pomemben čas, v katerem je bila odpoved sporočena, saj se je veljavnost nanašala na pričetek novega koledarskega leta. Odstop od pogodbe zaradi zamenjave prodajalca s strani kupca je namreč po 8.4. točki Splošnih pogojev mogoč s prvim dnem naslednjega meseca, če je nova pogodba prijavljena SODU do desetega dne v preteklem mesecu. Če je toženka ravnala na ta način in pogodbo prijavila SODU do 10. decembra, je torej odpoved pričela veljati s 1. januarjem 2012, za tak primer pa pogodbena kazen ni predvidena. Sklicevanje pritožnice na nelogičnost razlage določb o pogodbeni kazni na način, kot ga je uporabilo sodišče prve stopnje, je glede na navedeno neutemeljeno. Sicer pa gre za tipska pogodbena določila, ki jih je pripravila tožnica, zato bi se tudi v primeru njihove nejasnosti ta morala razlagati v korist odjemalca in ne skladno z namenom tožnice, da se zaščiti pred odpovedjo pogodbe.

7. V danem primeru dejansko stanje glede odločilnih dejstev v zvezi z odpovedjo pogodbe med strankama ni bilo sporno, razlaga prava pa je stvar sodišča in ne strank, zato je pravilna tudi odločitev o zavrnitvi dokaznega predloga z zaslišanjem priče D. Š. v zvezi z razlago splošnih pogojev.

8. Ker v pritožbi podani pritožbeni razlogi niso utemeljeni ter ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje na podlagi določila 353. člena ZPP.

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu prvega odstavka 154. v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP. Tožnica, ki s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, toženki pa mora povrniti njene stroške, ki jih je slednja imela z odgovorom na pritožbo. Te je sodišče obračunalo v skladu z Odvetniško tarifo in predstavljajo stroške sestave pritožbe, povečane za davek na dodano vrednost.