Jedro

Firma gospodarske družbe se mora jasno razlikovati od firm drugih družb tako, da pri povprečnem kupcu ne more priti do zamenjave. Zato ni dopustna uporaba fantazijskega dodatka v firmi "Fructa", če je že pred tem bil registriran v drugi firmi dodatek "Fructal".

Izrek

1. Reviziji tožeče stranke se delno ugodi in se sodba sodišča druge stopnje v 1. odstavku in sodba sodišča prve stopnje pod točko 2. izreka delno spremenita tako, da se izreče, da se toženi stranki prepoveduje uporaba imena Fructa kot sestavni del njene firme in da se izbriše iz registra Temeljnega sodišča v Ljubljani, enote v Ljubljani pri registrskem vložku št. 1/12066/00 ime Fructa iz firme in iz skrajšane firme (sodba);

2. Reviziji tožeče stranke se nadalje delno ugodi tako, da se sodba sodišča druge stopnje v preostalem delu prvega odstavka in v 2. odstavku ter sodba sodišča prve stopnje v preostalem delu 1. odstavka in v 3. odstavku pod točko 2. in pod točko 3. izreka razveljavita in se v tem obsegu vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo sojenje (sklep);

3. V preostalem se revizija tožeče stranke zavrne kot neutemeljena (sodba);

4. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo in sklepom odločilo pod točko 1., da se zavrže tožbeni zahtevek za ugotovitev, da tožena stranka z uporabo imena Fructa posnema zaščiteno blagovno znamko tožeče stranko Fructal, pod točko 2. pa je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se toženi stranki prepoveduje uporaba imena Fructa kot sestavni del njene firme ali kakršnakoli drugačna uporaba (1. odstavek), da se iz sodnega registra izbriše firma Fructa in skrajšana označba firme Fructa (2. odstavek), da je tožena stranka dolžna plačati odškodnino 10,000.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 28.6.1993 dalje (3. odstavek) in pod točko 3 je tožnici naložilo v plačilo 250.600,00 SIT toženkinih pravdnih stroškov.

Pritožbo tožeče stranke proti sodbi sodišča prve stopnje pod točko 2. in 3. izreka je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti tej sodbi vlaga tožeča stranka revizijo iz vseh revizijskih razlogov iz 385. člena ZPP in predlaga spremembo izpodbijane sodbe smiselno tako, da se tožbenemu zahtevku ugodi, podredno, da se razveljavita sodbi sodišča druge in prve stopnje ter da se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Državno tožilstvo Republike Slovenije se o reviziji ni izjavilo, tožena stranka pa je v odgovoru na revizijo predlagala njeno zavrnitev ter povrnitev njenih stroškov revizijskega postopka.

Pregled zadeve na revizijski stopnji pokaže sledeče: Tožeča stranka v svoji tožbi in njenih razlogih zahteva med drugim, da se toženi stranki prepove uporaba besede Fructa v njeni firmi in v skrajšani firmi ter kakršnakoli drugačna uporaba besede Fructa. Tožeča stranka doslej v tožbenih razlogih in v teku celega postopka ni utemeljevala svojega tožbenega zahtevka tudi za izbris iz sodnega registra označbe dejavnosti in označbe vrste družbe v firmi ter označbe sedeža. Glede na to je sodišče druge stopnje zavrnilo topogledno pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje glede zavrnitve tega dela tožbenega zahtevka. Zato je revizija tožeče stranke v tem delu neutemeljena in jo je bilo treba zavrniti (izrek pod točko 3.).

V ostalem pa je revizija tožeče stranke utemeljena.

Kot že navedeno zahteva tožeča stranka Fructal, da se toženi stranki Fructa, prepove uporaba besede Fructa v njeni firmi in tudi sicer, ker je beseda Fructa podobna besedi Fructal, ki je sestavni del njene že prej registrirane firme in predstavlja tudi njeno zaščiteno blagovno znamko.

Firma je ime, s katerim družba posluje in je najpomembnejši znak individualizacije družbe, saj služi njenemu razlikovanju od drugih družb. Tako je najpomembnejši element nastopa na trgu, kjer predstavlja pogosto sinonim za družbo in za razlikovanje njenih izdelkov in storitev od blaga drugih družb. V firmi je še posebej pomembna dodatna sestavina, ki družbo podrobneje označuje: to je tako imenovani fantazijski dodatek, ki je za kapitalske družbe celo obvezen (po 4. in 5. odstavku 27. člena zakona o gospodarskih družbah, kratko ZGD). Tak dodatek ne sme biti tak, da bi utegnilo priti do zamenjave s firmo ali znakom razlikovanja druge osebe ali bi prišlo do kršitve pravic drugih oseb (13. člen ZGD). Sploh se firma družbe mora zato jasno razlikovati od firm vseh drugih (1. odstavek 21. člena ZGD). To je tedaj temeljno načelo firmskega prava, načelo distinkcije oziroma izključnosti, kar ne pomeni samo, da firme ne smejo biti enake, ampak da morajo biti tako različne, da ne more priti do zamenjave. Kot kriterij za tako razlikovanje je treba upoštevati zaznavanje in dojemanje povprečnega kupca, povprečno izobraženega in povprečno skrbnega človeka.

Že registrsko sodišče mora ob javnopravni kontroli vpisa družbe v sodni register zavrniti vpis firme, ki se ne razlikuje jasno od že registrirane firme v Republiki Sloveniji (1. odstavek 23. člena ZGD). Poleg tega pa ima iz istega razloga vsaka družba pravico vložiti tožbo za opustitev uporabe sporne firme, njen izbris iz registra in za odškodnino (2. odstavek 23. člena ZGD).

V obravnavani zadevi sta se pojavljali pravdni stranki na trgu in sploh v poslovnem svetu s skrajšanima firmama, ki sta jih tudi registrirali: tožeča stranka Fructal p.o. in tožena stranka s Fructa d.o.o., pri čemer sta dodali tudi sedeža. Pri tem je treba povedati, da sedež ni sestavni del firme kot firmo opredeljuje ZGD v 2. poglavju prvega dela.

Tožeča stranka tedaj trdi, da toženkina označba besede Fructa v njeni firmi ni dopustna zaradi podobnosti.

Sodišči prve stopnje in druge stopnje sta menili, da navedeni besedi nista zamenljivi iz več razlogov. Že sami besedi Fructal in Fructa se dovolj razlikujeta po črki L, po različnih spolih - ženskem in moškem; po naglasu, ki je pri Fructi na prvem zlogu, pri Fructalu pa na drugem. Predvsem pa, da je treba gledati na firmo v njunem polnem besedilu in tako se jasno razlikuje firma Živilska industrija Fructal p.o. od firme Fructa Trgovsko in storitveno podjetje, d.o.o. Takšno razlogovanje ni utemeljeno. Ni mogoče reči, da besedi Fructa in Fructal nista podobni. Česar sodišče prve stopnje v svoji sodbenih razlogih niti ne zanika, in da nista zamenljivi. Pri obeh je koren besede isti: Fruct, dodani črki "AL" oziroma "A" so le oblikoslovne podobne prilagoditve s tem, da Fruct-a izpušča črko "L". Zato ni mogoče reči, da bi povprečen kupec brez nadaljnjega in ob prvem vtisu, ki je najpomembnejši, razlikoval proizvode ene in druge družbe na podlagi samih besed Fructa oziroma Fructal. Sporni stranki sta sicer imeli registrirani polni firmi, toda registrirani sta imeli tudi skrajšani firmi Fructal p.o. oziroma Fructa d.o.o. kot že navedeno: in predvsem z njima sta se pojavljali na trgu, ne pa s polno in daljšo firmo, ki za kupca ni interesantna, saj se povprečen kupec ne zanima za označbo oblike organiziranosti - p.o. oziroma d.o.o. v firmi. Nadalje, kot že tudi navedeno, se vprašanje zamenjljivosti nanaša na firmo, katere sestavni del pa ni sedež in tako ni posebej predmet sedanjega obravnavanja zamenjljivosti firme spornih strank. Res je, da se sedež običajno zapiše ob firmi, vendar pa je za kupca odločilen vtis oziroma zaznava, ki jo vzbudi omenjena fantazijska sestavina, ki firmo najbolj karakterizira in individualizira, ne pa označba dejavnosti, organiziranosti ali sedež. Ti atributi so pogosto isti ali podobni, saj obstoji le nekaj točno odločenih vrst organiziranosti gospodarskih subjektov, pogosto se pojavlja v firmi ista dejavnost in isti sedež. Zato te označbe še zdaleč ne opravljajo in ne morejo opravljati tako pomembne funkcije pri individualizaciji firme kot fantazijska sestavina.

Glede na takšno drugačno materialnopravno opredelitev spornega vprašanja podobnosti in zamenjljivosti besed FRUCTA in FRUCTAL v firmah pravdnih strank, je bilo treba ustrezno spremeniti sodbi sodišča druge in prve stopnje tako, da se toženi stranki prepove uporaba besede Fructa v njeni firmi ter da se izbirše ta beseda iz njene firme v sodnem registru (izrek pod točko 1.).

Pri tem se še pripominja, da je bila tožena stranka registrirana na Temeljnem sodišču 15.4.1991, tožeča pa že pred tem, saj zadnja registracija izvira z dne 29.6.1989, (kot sledi to iz priloge A 1 v spisu). Takrat je veljala pravna ureditev firme po zakonu o podjetjih (kratko ZPod - Uradni list SFRJ, št. 77/88 do 61/90). Po določilu 1. odstavka 156. člena ZP se je nanašala prepoved registracije istih ali podobnih firm le na krajevno območje vsakega posameznega registrskega sodišča in še to le, če so podjetja opravljala enako ali sorodno dejavnost. Glede na tako določilo je registrsko sodišče 1991. leta lahko registriralo toženo stranko s firmo, ki je zajela besedo Fructa, saj je bila registrirana tožeča stranka s besedo Fructal na območju drugega sodišču. Je pa že takrat lahko zaradi podobnosti firm prizadeti gospodarski subjekt po določilu 158. člena ZPod zahteval pred sodiščem varstvo svoje firme proti drugemu subjektu, ki je imel registrirano enako ali podobno firmo pri kateremkoli sodišču. Pravno varstvo firme je tedaj že po ZPod bilo enako urejeno kot v sedanjem 23. členu ZGD.

Tožeča stranka je nadalje s tožbo zahtevala, da se toženki prepove "kakršnakoli drugačna uporaba besede Fructa". Pri tem je svoj zahtevek utemeljila z dejstvom, da beseda Fructal predstavlja (v slikovni stilizaciji) tudi njeno zaščiteno blagovno znamko in da je tedaj zavarovana pred njeno zlorabo. Poleg tega pa označevanje proizvodov tožene stranke z besedo Fructa predstavlja nelojalno konkurenco, saj se s tem ustvarja zmeda na trgu zaradi zamenjave njenih proizvodov s proizvodi, ki jih prodaja toženka, in ki so delno enakovrstni.

Po določilu 1. odstavka 28. člena v letu 1991 veljavnega zakona o varstvu izumov, tehničnih izboljšav in znakov razlikovanja (Uradni list SFRJ, št. 34/81 - 20/90) se z blagovno znamko zavaruje znak, ki je v gospodarskem prometu namenjen za ločevanje blaga iste ali podobne vrste. Tako določbo vsebuje v prvem odstavku 17. člena tudi sedaj veljavni zakon o industrijski lastnini (Uradni list RS, št. 13/92). Sodno varstvo pred zlorabo blagovne znamke je urejeno in sicer v 1. odstavku 117. člena zakona o varstvu izumov ... in v 93. členu zakona o industrijski lastnini. Oboje pa se nanaša na prepoved nadalnje kršitve pravice, ki gredo nosilcu zavarovane blagovne znamke, in na upravičenost do ustrezne odškodnine, ki jo tožeča stranka s tožbo tudi zahteva v višini 10,000.000,00 SIT.

Načelno torej tožeča stranka lahko zahteva od tožene stranke prepoved uporabe besede Fructa na njenih proizvodih že zaradi prej ugotovljene podobnosti in zamenjljivosti z njeno zaščiteno blagovno znamko Fructal, ki je na slovenskem trgu zelo znana - tako imenovana sloveča blagovna znamka. Toda konkreten tožbeni zahtevek na prepoved kakršnekoli drugačne uporabe besede Fructa je preširok in ne dovolj opredeljen. Po določilu 1. odstavka 17. člena zakona o industrijski lastnini se blagovna znamka uporablja za razlikovanje le iste ali podobne posamezne vrste blaga, ne pa na vse vrste blaga, pri čemer se v konkretno obravnavani zadevi dejavnosti pravdnih strank pri prodaji blaga le delno pokrivata.

Glede na to, da se sodišči druge stopnje in prve stopnje zaradi zavrnitve tožbenega zahtevka, ker da besedi Fructal in Fructa nista zamenljivi, v celoti nista posebej ukvarjali s tem vprašanjem do potrebne podrobnosti, je bilo treba sodbi v obsegu zavrnitve tožbenega zahtevka za prepoved "kakršnekoli druge uporabe besede Fructa" razveljaviti, da se bo postopek v potrebni meri dopolnil, ne nazadnje tudi zaradi potrebne določnejše opredelitve tega dela tožbenega zahtevka, kot že spredaj opisano.

Enako velja glede razveljavitve sodbe sodišč druge stopnje in prve stopnje za očitek nelojalnega konkuriranja tožene stranke, ki da je z označevanjem blaga s sporno besedo Fructa povzročila zmedo na trgu na škodo tožeče stranke, kar po določilu 3. in 8. točke 31. člena zakona o trgovini (Uradni list SFRJ, št. 46/90) in po določilu sedaj veljavne 5. in 10. alinee 13. člena zakona o varstvu konkurence (Uradni list RS, št. 18/93) ni dovoljeno.

Razveljaviti je bilo potrebno tudi tožbeni zahtevek tožeče stranke, da ji mora tožena stranka plačati zaradi navedenih kršitev z uporabo besede Fructa odškodnino v višini 10,000.000,00 SIT. Sodišči prve stopnje in druge stopnje se tudi s tem zahtevkom nista posebej ukvarjali in ga razčiščevali, saj sta ga zavrnili, ker v ravnanju tožene stranke po njunem mnenju ni bila podana protipravnost, kot že spredaj navedeno. V novem postopku bo treba ob že ugotovljeni nedopustnosti toženkine uporabe besede Fructa dopolniti postopek z ugotovitvijo višine škode in drugih pogojev, ki predstavljajo osnovo za uveljavljanje odškodninske odgovornosti.

Izrek o stroških, zajet v sodbi sodišča druge stopnje v 2. odstavku izreka ter v 3. točki sodbe sodišča prve stopnje, je bilo treba zaradi delne razveljavitve teh sodb razveljaviti, da se bo o stroških postopka lahko odločilo s končno odločbo, ko se bo odločilo tudi o stroških revizijskega postopka.