Jedro

ZUS-1 v 1. odstavku 82. člena določa, da se sklep lahko izpodbija s posebno pritožbo samo, če tako določa ta zakon. Te določbe pa ni mogoče razumeti tako, da je pritožba zoper sklep dovoljena le v primeru, če je to določeno z ZUS-1. Po določbi 1. odstavka 22. člena ZUS-1 se namreč za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom, primerno uporabljajo določbe ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 73/07 – UPB3) v zvezi s 1. odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 – sklep US) zavrglo tožnikovo pritožbo zoper sklep istega sodišča, opr. št. U 1039/2008-5 z dne 6.5.2008, s katerim je odločilo, da ni stvarno pristojno za sojenje v tej zadevi (1. točka izreka) in da se zadeva odstopi Okrajnemu sodišču v Ljubljani (2. točka izreka).

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa se sodišče prve stopnje sklicuje na določbe 82. člena ZUS-1. Navaja, da ZUS-1 ne določa, da se sklep, s katerim se sodišče izreče za stvarno nepristojno in zadevo odstopi pristojnem sodišču, lahko izpodbija s posebno pritožbo. Dodaja tudi, da s takim sklepom ni onemogočen nadaljnji postopek, saj postopek v zadevi ni končan, ampak se nadaljuje pred pristojnim sodiščem.

Tožeča stranka se v pritožbi sklicuje na določbe 1., 2. in 4. člena, 3. odstavka 5. člena, 7., 33. in 82. člena ZUS-1, zlasti pa na določbo 1. odstavka 4. člena ZUS-1. Navaja, da 82. člen ZUS-1 ne ureja instituta pritožbe (po ZPP) na splošno, temveč le njegov derivat sui generis. Sklicuje se na določbo 25. člena Ustave RS. Navaja tudi razloge, s katerimi utemeljuje pristojnost upravnega sodišča v tej zadevi.

Pritožba je utemeljena.

ZUS-1 v 1. odstavku 82. člena določa, da se sklep lahko izpodbija s posebno pritožbo samo, če tako določa ta zakon. Te določbe pa ni mogoče razumeti tako, da je pritožba zoper sklep dovoljena le v primeru, če je to določeno z ZUS-1. Po določbi 1. odstavka 22. člena ZUS-1 se namreč za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom, primerno uporabljajo določbe ZPP. Ker ZUS-1 nima določb, ki bi urejale odločanje sodišča o stvarni pristojnosti, je treba na podlagi 1. odstavka 22. člena ZUS-1 v zvezi s tem vprašanjem postopka primerno uporabiti določbe ZPP.

Pri odločanju o stvarni pristojnosti je v obravnavani zadevi treba uporabiti določbe 1. odstavka 19. člena, 1. odstavka 23. člena in 1. odstavka 363. člena ZPP. Po 1. odstavku 19. člena ZPP mora vsako sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti na svojo stvarno pristojnost. V 1. stavku 1. odstavka 23. člena ZPP določa, da sodišče po pravnomočnosti sklepa, s katerim je izreklo, da ni pristojno (19. in 22. člen), odstopi zadevo pristojnemu sodišču. Ker ZPP glede sklepa, s katerim se sodišče izreče, da ni pristojno, ne izključuje pritožbe, je ta skladno s 1. odstavkom 363. člena ZPP zoper tak sklep dovoljena. Po 1. odstavku 363. člena ZPP je namreč zoper sklep sodišča prve stopnje dovoljena pritožba, če ni v tem zakonu določeno, da ni pritožbe.

Sodišče prve stopnje je glede na navedeno zmotno uporabilo določbe 82. člena ZUS-1 in zato napačno zavrglo tožnikovo pritožbo zoper sklep istega sodišča, opr. št. U 1039/2008-5 z dne 6.5.2008, s katerim je to odločilo, da ni stvarno pristojno za sojenje v tej zadevi. S tem je zagrešilo bistveno kršitev pravil postopka v upravnem sporu (2. odstavek 75. člena ZUS-1).

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 77. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.