Jedro

Toženec bo sicer pokrival manj kot polovico potreb mladoletnih tožnic, kot jih je ugotovilo sodišče, a te se bodo morale prilagoditi dejanskim zmožnostim obeh staršev, pri čemer mora delno potrebe mld. B. B. pokrivati tudi njena štipendija. Poleg tega pa mora tudi mati izkoristiti vse svoje zmožnosti, da si poišče delo in tako poskrbi za preživljanje svojih otrok.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek po zvišanju preživnine za obe mladoletni tožnici, toženčevi hčerki, trinajstletno A. A. in petnajstletno B. B. Ta znaša po sodni poravnavi iz leta 2012 za vsako 77 EUR mesečno, zahtevali pa sta prva 440 EUR, druga pa 584 EUR. Sodišče prve stopnje je sicer ugotovilo, da so se njune potrebe sicer res bistveno povečale, da pa ima več dohodkov tudi njuna mati, oče pa še vedno izredno skromne, poleg tega pa preživlja še dva mladoletna otroka in še enega polnoletnega in več ne zmore prispevati.

2. Proti sodbi se pritožujeta tožnici, predlagata njeno razveljavitev ali pa spremembo v smeri ugoditve njunemu zahtevku. Menita, da bi moralo sodišče po uradni dolžnosti preverjati nekatera dejstva, in sicer toženčevo lastništvo motornega vozila in njegove prihodke. Nižjo plačo je namreč izkazal zaradi tega, ker so mu del zarubili. Ni pa tudi pokazal, koliko prejema sam otroškega dodatka za oba otroka, niti ni znano, kakšne dohodke ima njegova žena. Pritožnici menita, da se ne bi smelo upoštevati kredita in tega, da mora za polnoletnega sina C. C. po zamudni sodbi plačevati 270 EUR mesečne preživnine. Res mora toženec preživljati pet otrok, a trije so pri materi obeh tožnic, dva pa je dolžna preživljati tudi njegova žena. Poleg tega pritožnici menita, da so njune potrebe ocenjene prenizko in da bi sodišče moralo priznati tudi stroške letovanja na morju in za izlete 400 EUR letno.

3. Toženec na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo vsa pravno pomembna dejstva, in sicer spremenjene potrebe mladoletnih upravičenk do preživnine, kar ni sporno, sporna je sedaj njihova višina, in zmožnosti zavezancev (132. čl. Zakona zakonski zvezi in družinskih razmerjih).

6. Sodišče prve stopnje je potrebe tožnic ugotovilo mesečno na 394 EUR za B. B. (seštevek 434 v tč. 17 je glede na priznane in ocenjene stroške iz tč. 16 računska napaka) in 378 EUR za A. A., kar glede na zmožnosti njunih staršev nikakor ni prenizko. Sredstva, ki jih imata starša na razpolago, opredeljujejo obseg potreb, ki se lahko pokrijejo, od tistih najbolj nujnih, osnovnih življenjskih stroškov, do tistih manj nujnih, npr. za prostočasne dejavnosti. Zato je pravilno, da stroškov za oddih (400 EUR za morje) sodišče prve stopnje ni upoštevalo, še zlasti, ker na dopust (na morje) tožnici dejansko sploh ne hodita, med potrebe mld. A. A. pa je uvrstilo celo ukvarjanje s softbolom, kar stane 50 EUR na mesec.

7. Zmožnosti obeh zavezancev, torej obeh staršev tožnic, so slabe. Mati je brezposelna in živi od socialnih trasferjev, s čimer preživlja tudi obe hčerki. Za preživljanje sebe in svojih otrok ima po (neizpodbijanih) ugotovitvah sodišča prve stopnje mesečno na razpolago približno: 515 EUR državne (socialne) pomoči, 240 EUR otroških dodatkov in 30 EUR donacije iz programa „Botrstvo“, skupaj torej okoli 800 EUR. Sodišče prve stopnje temu prišteje še preživnino za obe tožnici, ki jo prejme iz preživninskega sklada (156 EUR mesečno), kar pa je napaka, saj gre za to preživnino, ki je sporna. Poleg tega je sodišče ugotovilo, da ima B. B. 95 EUR mesečne štipendije. Za preživljanje tretjega skupnega otroka staršev obeh tožnic, sina C. C., ki je že polnoleten, a se redno šola, je v breme očeta (toženca) izdana pravnomočna sodba, da je dolžan plačevati 270 EUR mesečne preživnine.

8. Toženčeva plača je približno 570 EUR mesečno, kar je sodišče prve stopnje ugotovilo z vpogledom v njegov bančni izpisek in z njegovim zaslišanjem, s tem pa mora preživljati poleg sebe še pet otrok, poleg tožnic in sina C. C. še dva mladoletna otroka. Res je, da je slednja dolžna preživljati tudi njuna mati, a njeni dohodki niso odločilno dejstvo v tej pravdi, čeravno ni videti razloga, da bi sodišče ne verjelo toženčevi izpovedbi o njenem zaslužku 480 EUR na mesec. Toženec prejem po lastni izpovedbi 97 EUR otroškega dodatka. Res lahko sodišče v sporih iz razmerij med starši in otroki tudi po uradni dolžnosti ugotavlja dejstva, ki jih stranke niso navajale. Vendar so v konkretnem primeru navedle vsa odločilna dejstva - opisale so svoje premoženjske razmere, tožnici pa še svoje potrebe. Nobenega indica ni bilo, da so toženčevi dohodki boljši, kot jih izkazuje, zato ni bilo treba poizvedovati o tem, ali je lastnik kakšnega osebnega vozila.

9. Že bežna ocena toženčevih dohodkov in obveznosti pokaže, da več, kot je že sedaj določeno s sodno poravnavo, za obe tožnici ne zmore prispevati. Prav mogoče (ali celo verjetno) je, da so nižji prejemki na toženčev račun, kot pa znaša plača 576 EUR, izkazani zaradi tekočih izvršilnih postopkov, a tega sodišče ni upoštevalo v škodo tožnico oz. v korist tožencu. Prav pa je, da je upoštevalo preživninsko obveznost za sina C. C. po pravnomočni sodbi. Po odbitju tega zneska tožencu tako za lastno preživljanje in preživljanje še štirih mladoletnih otrok (obeh tožnic in dveh najmlajših) ne glede na kredite ostane nekaj več kot 400 EUR. Preprost matematičen račun pokaže, da več kot 77 EUR za vsako od tožnic ne zmore plačati.

10. Res je, da bo s tem toženec pokrival manj kot polovico potreb mladoletnih tožnic, kot jih je ugotovilo sodišče. Te se bodo morale prilagoditi dejanskim zmožnostim obeh staršev, pri čemer mora potrebe B. B. delno pokrivati tudi njena štipendija. Poleg tega pa mora tudi mati izkoristiti vse svoje zmožnosti, da si poišče delo in tako poskrbi za preživljanje svojih otrok.

11. Pritožbeni očitki se tako izkažejo za neutemeljene. Ker tudi v okviru preizkusa po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP) pritožbeno sodišče v izpodbijani sodbi ni našlo relevantnih napak, jo je potrdilo, pritožbo pa zavrnilo (353. čl. ZPP).