Jedro

Za odločitev v pravdi ni pomembno, ali sporna listina (pogodba o cesiji) predstavlja verodostojno listino ali ne.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani 1. in 3. točki izreka potrdi.

II. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 173511/2009 z dne 26.22.2009 ostane v veljavi v 1. točki izreka za glavnico 15.041,46 EUR z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi od dne 19.05.2010 do plačila, kar je tožena stranka dolžna plačati v roku 8 dni tožeči stranki (1. točka izreka). Citirani sklep o izvršbi pa je razveljavilo v 1. točki izreka za plačilo zakonsko določenih zamudnih obresti od glavnice 15.041,46 EUR za čas od 16.07.2009 do 18.05.2009 in v 3. točki izreka za plačilo izvršilnih stroškov v višini 36,00 EUR z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi in v tem delu tožbeni zahtevek zavrnilo (2. točka izreka). Odločilo je, da vsaka stranka krije svoje pravdne stroške (3. točka izreka).

2. Iz vsebine pritožbe smiselno izhaja, da vlaga tožena stranka pritožbo zoper 1. in 3. točko izreka sodbe. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in višjemu sodišču predlagala, da neutemeljeno pritožbo zavrne in toženi stranki naloži plačilo stroškov odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje zmotno vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ker cesijska pogodba, ki jo je predložila tožeča stranka, ne izpolnjuje pogojev, ki jih določa Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) za verodostojno listino v 23. členu, so neutemeljene. V obravnavanem primeru je izvršilno sodišče po ugovoru dolžnika sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine razveljavilo v delu, s katerim je bila izvršba dovoljena in odločilo, da se bo o zahtevku in stroških postopka odločilo v pravdnem postopku. V tem primeru se predlog za izdajo sklepa o izvršbi šteje kot tožba in se obravnava v rednem pravdnem postopku (2. odstavek 62. člena ZIZ v zvezi s 1. odstavkom 437. člena ZPP). Za odločitev v pravdi pa ni pomembno ali sporna listina (pogodba o cesiji) predstavlja verodostojno listino ali ne. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da je podana bistvena kršitev postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodišče prve stopnje odločitve o vzdržanju v veljavi sklepa o izvršbi ni obrazložilo, saj je v obrazložitvi sodbe sodišče prve stopnje izrecno navedlo, da se je postopek nadaljeval po sklepu izvršilnega sodišča, ki je sklep o izvršbi razveljavilo v delu, s katerim je izvršba dovoljena zaradi ugovora dolžnika, na podlagi 2. odstavka 62. člena ZIZ.

6. Sodišče prve stopnje je zaključek o utemeljenosti tožbenega zahtevka oprlo na naslednje ugotovitve: - da je tožeča stranka kot izvajalec opravljala storitve pametne hiše po naročilu družbe I.G. na objektu T.p. II- stolpnica v C. na podlagi pogodbe št. 18/08-K ; - da sta pravdni stranki sklenili 28.8.2009 cesijsko pogodbo, s katero se je tožeča stranka zavezala odstopiti toženi stranki svojo terjatev do naročnika, tožena stranka pa se je zavezala plačati kupnino za odstopljeno terjatev v višini 15.041,46 EUR pod pogoji: (1) da bo centralni krmilni sistem na objektu T.C. deloval pravilno in bo tožeča stranka za sistem zagotovila vso potrebno tehnično dokumentacijo ter (2) da bo tožeča stranka predložila bančno garancijo.

- da iz prevzemnega zapisnika z dne 27.7.2009 in garancijske izjave z dne 27.7.2009 izhaja, da centralni krmilni sistem deluje pravilno ter je garancijski izjavi priložena tehnična dokumentacija, vključno z navodili in shemami vzdrževanja, ki je bila najkasneje dne 27.7.2009 predana investitorju - da je tožeča stranka dne 4.5.2010 zagotovila bančno garancijo v skladu s pogodbo o cesiji; -da sta bila s tem izpolnjena pogoja za zapadlost terjatve tožeče stranke v skladu s 4. členom cesijske pogodbe in je terjatev tožeče stranke zapadla v plačilo 14. dan po izpolnitvi zadnjega pogoja iz cesijske pogodbe (predložitve bančne garancije) to je 18.5.2010 ter je tožena stranka s plačilom prišla v zamudo naslednji dan.

7. Pritožnica navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje napačna, ker je tožeča stranka predlog za izdajo sklepa o izvršbi vložila 26.11.2009, še preden je sporna terjatev iz pogodbe o cesiji dospela v plačilo, terjatev pa tudi ob izdaji sklepa o izvršbi še ni dospela v plačilo.

8. Sodišče sme naložiti toženi stranki naj opravi določeno dajatev le tedaj, če je ta zapadla do konca glavne obravnave (1. odstavek 311. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je glede na dogovor pravdnih strank sporna terjatev zapadla v plačilo ob predložitvi bančne garancije 18.5.2010, kar je pred koncem glavne obravnave dne 11.7.2011, zato je odločitev sodišča prve stopnje, ki je sklep o izvršbi vzdržalo v veljavi za glavnico in obresti od zapadlosti terjatve dalje, pravilna.

9. Pritožba nadalje izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje v delu, kjer je sodišče prve stopnje ugotovilo dejstvo, da krmilni centralni sistem deluje pravilno in da je izpolnjen prvi pogoj iz 4. člena pogodbe o cesiji za plačilo sporne terjatve. Navaja, da pravdni stranki v pogodbo, ki sta jo sklenili 28.8.2009, gotovo ne bi zapisali odložnega pogoja, če bi bilo delovanje sistema v času sklenitve pogodbe pravilno. Pri zatrjevanju, da krmilni sistem ne deluje pravilno, ne gre za negativna dejstva, kot zmotno navaja pritožnica, ampak je bilo trditveno in dokazno breme v zvezi z napakami pri delovanju sistema in njihovo notifikacijo na toženi stranki, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Pritožbeno sodišče soglaša z dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki je glede na dejstvo, da tožena stranka tekom postopka svojih trditev o nepravilnem delovanju krmilnega sistema ni konkretizirala in ni predložila nobenih dokazov, ob upoštevanju prevzemnega zapisnika z dne 27.7.2009 zaključilo, da je tožeča stranka dokazala, da centralni krmilni sistem deluje pravilno.

10. Glede na navedeno pritožbeno sodišče zaključuje, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Odločitev sodišča prve stopnje je materialnopravno pravilna, prav tako v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato mora sama nositi svoje stroške pritožbe. Stroški odgovora na pritožbo pa za odločitev niso bili potrebni, zato jih nosi tožeča stranka sama (prvi odstavek 165., prvi odstavek 154. člena in 155. člen ZPP).