U-I-69/01

13. 2. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Krajevne skupnosti Vogrsko in drugih, ki jih zastopa Katjuša Gorjan, odvetnica v Novi Gorici, na seji 13. februarja 2003

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o prvi fazi ureditvenega načrta za glinokop Okroglica- Turjak (Uradne objave, št. 24/2000) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudniki izpodbijajo Odlok o prvi fazi ureditvenega načrta za glinokop Okroglica-Turjak (v nadaljevanju Odlok). Z njim naj bi se pobudniki strinjali pod pogojem, da bi urejal tudi proizvodni obrat, to je tovarno opečnih izdelkov, saj bi to zmanjšalo promet na Okroglici za polovico. V programu priprave osnutka Odloka naj ne bi bilo predvideno urejanje območja glinokopa v več fazah.

Skupaj s sklepom o javni razgrnitvi osnutka Odloka naj bi bila po hitrem postopku sprejeta dopolnitev programa priprave, ki je predvidela izdelavo ureditvenega načrta v dveh fazah. To naj bi bilo v nasprotju s planskim aktom, ki prvo fazo urejanja območja časovno omejuje do leta 2000 in prostorsko na ožje območje izhodiščne baze. Pobudniki navajajo, da je Odlok v nasprotju s temeljnimi načeli Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84 in nasl. - v nadaljevanju ZUN) in njegovimi določbami, ki urejajo prostorske izvedbene akte, vendar za to ne navajajo posebnih razlogov. Odlok naj bi bil v nasprotju tudi z 72. členom Ustave, ker naj ne bi upošteval vpliva povečanega transporta na okolje. Pobudniki uveljavljajo tudi kršitve v postopku sprejemanja Odloka. Navajajo, da javna obravnava osnutka Odloka ni bila na sedežih krajevnih skupnosti Bukovica, Volčja Draga in Renče, čeprav bodo krajani zaradi povečanega prometa prizadeti, kar naj bi bilo v nasprotju s 37. členom ZUN. V postopku pa naj tudi ne bi bila upoštevana negativna mnenja krajevnih skupnosti, saj so njihovi predstavniki v Mestnem svetu preglasovani.

2.Mestna občina v odgovoru navaja, da program priprave osnutka Odloka ni predpis, saj se z njim določajo aktivnosti, ki zavezujejo pripravljalca akta. Prvotni program priprave naj bi res predvideval popolno ureditev območja, vendar je bil na predlog družb Goriške opekarne in Martex dopolnjen tako, da načrtuje izdelavo ureditvenega načrta v dveh fazah, kot to izhaja iz programskih zasnov prostorskih planov za to območje. Prva faza ureditvenega načrta naj bi urejala rudarske izkope s predvidenimi sanacijskimi rešitvami, izhodiščno bazo, proizvodni obrat za pripravo surovine ter infrastrukturne objekte in naprave v izhodiščni bazi. Druga faza naj bi uredila lokacijo proizvodnega obrata za izdelavo opečnih izdelkov in dograditev infrastrukture. Osnutek Odloka naj bi bil javno razgrnjen v Krajevni skupnosti Vogrsko (kjer je glinokop) in na sedežu Mestne občine, saj samo podrobneje načrtuje odločitve, sprejete v prostorskem planu za to območje, torej odločitve, ki so bile že javno razgrnjene in javno obravnavane v vseh krajevnih skupnostih. Vsi zainteresirani krajani naj bi bili o osnutku Odloka obveščeni v sredstvih javnega obveščanja in so imeli v času javne obravnave možnost dati pripombe. Krajevna skupnost Volčja Draga oziroma njeni krajani naj bi v času javne obravnave ne imeli pripomb, tehtne pripombe Krajevne skupnosti Vogrsko pa so v Odloku upoštevane. Pred izdelavo osnutka Odloka naj bi bile pripravljene tudi posebne strokovne podlage, ki so obsegale strokovno oceno obremenitve okolja, študijo prometne ureditve transporta gline iz glinokopa Okroglica v Volčjo Drago in v Renče ter preliminarno poročilo o vplivih na okolje.

B.

3.Odlok je bil pripravljen in sprejet po določbah ZUN, ki so med postopkom za oceno ustavnosti in zakonitosti prenehale veljati na podlagi 179. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 - v nadaljevanju ZUreP-1). ZUreP-1 v prehodnih in končnih določbah podaljšuje veljavnost obstoječih občinskih prostorskih planov (171. člen ZUreP-1) in veljavnost obstoječih občinskih prostorskih izvedbenih načrtov (174. člen ZUreP-1). Na podlagi citiranih določb ZUreP-1 torej začasno oziroma prehodno še vedno veljajo tudi spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin planov Mestne občine Nova Gorica iz leta 1998, ki jih omenjajo pobudniki, in izpodbijani Odlok.

4.Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin planov Mestne občine Nova Gorica iz leta 1998 v programskih zasnovah za ureditveni načrt glinokop Okroglica (Turjak) podrobno načrtujejo obravnavano območje. Med drugim določajo, da območje glinokopa meri 83,2 ha in je v celoti namenjeno pridobivanju gline.

Aktivnosti naj bi potekale v dveh fazah: prva faza (do leta 2000) naj bi obsegala aktivnosti za pripravo in odprtje glinokopa za potrebe opekarstva, v okviru II. faze pa naj bi se v skladu s potrebami odvijale aktivnosti za izgradnjo proizvodnega obrata.

Načrtovanje celotnega območja je s tem v prostorskih sestavinah planov podrobno deljeno na funkcionalni in smiselni celoti z namenom učinkovitejše realizacije prostorskih ureditev. Pobudniki očitno zmotno menijo, da je glinokop v prostorskih sestavinah planov časovno in prostorsko omejen na izhodiščno bazo do leta 2000. Spremenjeni program priprave osnutka Odloka je tako uskladil načrtovane aktivnosti s prostorskimi sestavinami planov.

5.Po 37. členu ZUN je bilo treba osnutek prostorskega izvedbenega akta javno razgrniti na sedežu lokalne skupnosti ter v prizadetih krajevnih skupnostih, lahko pa v drugih zainteresiranih organizacijah. Na podlagi 38. člena ZUN se je med javno razgrnitvijo osnutek akta tudi javno obravnaval. O pričetku in trajanju javne razgrnitve in javne obravnave so morali biti krajani na primeren način obveščeni. Ustavno sodišče je že večkrat odločilo, da je bil po ZUN namen javne razgrnitve in javne obravnave dati možnost zainteresiranim krajanom, da se seznanijo s predvideno ureditvijo in se o njej izjavijo, ker to prispeva k bolj demokratični, argumentirani in pretehtano odločitvi. Pri tem je krajevna skupnost kot vsak drug udeleženec tega postopka lahko dala pripombe in predloge, na katere Mestni svet ni bil vezan. V obravnavanem primeru je bil osnutek Odloka javno razgrnjen na sedežu Krajevne skupnosti Vogrsko, kjer se nahaja glinokop, in na sedežu Mestne občine. Vsi prizadeti so bili po sredstvih javnega obveščanja o tem seznanjeni in so v času javne obravnave lahko posredovali pripombe. Ker so bili torej vsi prizadeti v času javne obravnave seznanjeni z osnutkom Odloka in so imeli možnost dati nanj pripombe in mnenja, Odlok ni v neskladju s 37. členom ZUN.

6.Ustavno sodišče je že večkrat poudarilo, da lahko vsak poseg v prostor pomeni poslabšanje bivalnih razmer, vendar to samo po sebi še ne predstavlja kršitve pravice do zdravega življenjskega okolja po 72. členu Ustave, kot to očitajo pobudniki. Pravica do zdravega okolja se varuje s standardi, ki veljajo za posege v prostor, in s standardi oziroma normami, ki zagotavljajo, da ne pride do takšnih vplivov na okolje, ki bi bili tako prekomerni, da bi ogrožali zdravje ljudi. Ljudje, ki živijo v določeni krajevno povezani skupnosti, morajo nujno trpeti tudi nekatere neprijetnosti, ki so neogibno potrebne zaradi življenja v taki skupnosti. Do škodljivih posegov v okolje bi lahko prišlo le v primeru, če bi šlo pri omenjenih vplivih za čezmerne obremenitve okolja, ki bi presegale predpisane mejne vrednosti ali okvire dovoljenih posegov v okolje. Pri pripravi osnutka Odloka je bil upoštevan vpliv povečanega transporta na okolje, saj so bile v postopku njegove priprave izdelane posebne strokovne podlage, ki so obsegale strokovno oceno obremenitve okolja, študijo prometne ureditve transporta gline iz glinokopa Okroglica v Volčjo Drago in Renče ter preliminalno poročilo o vplivih na okolje. V 11. členu Odlok določa ukrepe za varovanje in izboljšanje naravnega, bivalnega in delovnega okolja, ki se nanašajo tudi na transport na tem območju. Zato razlogi, ki jih navajajo pobudniki, niso utemeljeni in je bilo treba pobudo zavrniti.

C.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega ostavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnici in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednica dr. Dragica Wedam Lukić