Jedro

Od 1.1.1995 je 2,000.000,00 SIT vrednost spornega mejnega prostora kot merilo vrednosti po členu 136/2 ZNP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek in odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom uredilo mejo med parc.

št. 2199/2 k.o. C. in parc. št. 2204 iste k.o. Mejo je določilo po zadnji mirni posesti, ugotovilo, da vrednost spornega zemljišča presega 80.000,00 SIT in odločilo, da udeleženci lahko uveljavljajo močnejšo pravico v pravdnem postopku.

Proti sklepu se pritožuje nasprotni udeleženec iz vseh pritožbenih razlogov, predlaga razveljavitev sklepa in navaja: Sodišče je v dokaznem postopku izvajalo dokaze, ki sta jih predlagala predlagatelja, ni pa zaslišalo niti nasprotnega udeleženca niti nobene priče, ki jih je ta predlagal. Bil je sicer opozorjen, da na narok pripelje priče, vendar tega ni storil, ker je neuka stranka.

Nasprotni udeleženec je za prvi narok dobil enako vabilo. Takrat se je ravnal po navodilu, vendar sodišče na prvem naroku ni zaslišalo nobene priče. Sodišče bi moralo na narok povabiti tako stranke kot priče. Z zaslišanjem prič in nasprotnega udeleženca bi sodišče ugotovilo drugačno dejansko stanje. Ugotovilo bi, da sta se stranki tega postopka oziroma njuni pravni predniki dogovorili, da se obe "špici" porežeta. Potrdi ga lahko tudi geometer Z. Pritožba je utemeljena.

Pri preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti (glej člen 365/1 Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s členom 37 Zakona o nepravdnem postopku - ZNP) je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo materialnopravne predpise Zakona o nepravdnem postopku. V zvezi s tem je nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Sklep je bilo zato treba razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek in odločanje (člen 370/1 ZPP v zvezi s členom 37/1 ZNP).

Po členu 136/1 ZNP sodišče uredi mejo na podlagi močnejše pravice.

Drugi odstavek istega člena pravi, da če vrednost spornega mejnega prostora presega vrednost, do katere lahko odloča o pravdnem postopku sodnik posameznik, sodišče lahko uredi mejo na podlagi močnejše pravice le, če predlagatelj in oseba, proti kateri je vložen predlog, s tem soglašata. Do uveljavitve Zakona o sodiščih (Uradni list RS št. 19-779/94 z dne 13.4.1994) je bilo treba uporabljati določbo prvega odstavka 43. člena ZPP, po kateri je sodnik posameznik sodil v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta ni presegala 80.000,00 SIT. Glede na tako določbo je bila 80.000,00 SIT tudi vrednost po drugem odstavku 136. člena ZNP. Zakon o sodiščih je v 99. členu med drugim določil, da so okrajna sodišča pristojna za sojenje v premoženjskopravnih sporih, če vrednost spornega zahtevka ne presega 2,000.000,00 SIT. V 100. členu istega zakona je določeno, da pri okrajnem sodišču vodi postopek in sodi odloča sodnik posameznik. V tretjem odstavku 134. člena Zakona o sodiščih je določeno, da se s 1.1.1995 prenehajo uporabljati med drugim določbe Zakona o pravdnem postopku v delu, v katerem urejajo sestavo sodišča v nasprotju z določbami tega zakona. Tako je torej prenehala veljati tudi določba prvega odstavka 43. člena ZPP v zvezi s členom 136/2 ZNP. Vrednost spornega mejnega prostora kot merila za odločanje je tako od 1.1.1995, ko so se začele uporabljati določbe Zakona o sodiščih, 2,000.000,00 SIT.

V obravnavani zadevi je sodišče odločalo o ureditvi meje dne 21.6.1995. Ko je tedaj ugotovilo, da vrednost spornega mejnega prostora presega vrednost 80.000,00 SIT, je taka ugotovitev pomanjkljiva. Le, če bi ugotovilo, da vrednost spornega mejnega prostora presega vrednost 2,000.000,00 SIT, bi lahko ravnalo po določbi drugega odstavka 136. člena ZNP. Če vrednost spornega mejnega prostora tega zneska ne dosega, pa bi moralo mejo urediti po močnejši pravici (člen 136/1), po zadnji mirni posesti pa le, če bi močnejša pravica ne bila dokazana (glej člen 136/3 ZNP).

V ponovljenem postopku bo tako moralo sodišče prve stopnje ponovno ugotoviti vrednost spornega prostora glede na zgoraj povedano. Na narok bo moralo povabiti tudi priče (glej člen 134 ZNP).

Poskrbeti pa bo treba tudi za pravilno zastopanje. V spisu namreč ni pooblastila J.K. odvetnici G.P. S podatki iz zemljiške knjige pa bo treba tudi preveriti pravilnost zatrjevanih zemljiškoknjižnih podatkov o zemljiščih (glej člen 132/1 ZNP).