Up-241/02 - 7

7. 5. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 20. aprila 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 1405/2001 z dne 7. 2. 2002 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je ugodilo zahtevku pritožnice (tožnice v delovnem sporu) za plačilo odpravnine ob upokojitvi na podlagi pogojev Zakona o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno (Uradni list RS, št. 56/96 in nasl. - v nadaljevanju ZPPPAI). Na pritožbo tožene stranke je Višje sodišče sodbo sodišča prve stopnje spremenilo in pritožničin zahtevek zavrnilo. Zavzelo je stališče, da s tem, ko je Republika Slovenija na podlagi ZPPPAI prevzela obveznost dokupa zavarovalne dobe namesto delodajalca, položaj pritožnice v razmerju do delodajalca ne more biti drugačen, kot bi bil, če bi dokup zavarovalne dobe plačal delodajalec sam, zato pritožnici v skladu z določbo drugega odstavka 51. člena Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti (Uradni list RS, št. 40/97 in nasl. - SKPgd), ki določa, da delavec ni upravičen do odpravnine, če je delodajalec zanj financiral dokup delovne dobe, ne gre odpravnina ob upokojitvi.

2.Zoper sodbo Višjega sodišča vlaga pritožnica ustavno pritožbo. Zatrjuje kršitev 14. člena Ustave. Meni, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo. V nadaljevanju ustavne pritožbe pojasnjuje, zakaj izpodbijana odločitev po njenem mnenju ni pravilna.

B.

3.Argumenti pritožnice, s katerimi utemeljuje nepravilnost izpodbijane sodne odločbe, pomenijo po vsebini ugovor zmotne uporabe materialnega prava, kar pa samo po sebi ne more biti predmet presoje pred Ustavnim sodiščem. Ustavno sodišče namreč ni instanca sodiščem, ki odločajo v delovnem sporu, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotovitvi dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine.

Takšnih kršitev pa pritožnica ni izkazala.

4.Načelo enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave), katerega kršitev uveljavlja pritožnica, se v postopkih pred sodišči kaže kot pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave). Z vidika varstva pravice iz 22. člena Ustave, ki vključuje tudi prepoved sodniške samovolje oziroma arbitrarnosti, bi bil lahko pomemben pritožničin očitek, da je izpodbijana sodba očitno napačna, vendar pa ta očitek v obravnavanem primeru ni utemeljen. Odločitev sodišča je namreč zadostno obrazložena in temelji na zaključkih, ki so glede na pravila interpretacije pravnih norm možni. Dejstvo, da pritožnica razume pravo drugače od sodišč, pa tudi ne zadošča za sklep o kršitvi katerekoli človekove pravice in temeljne svoboščine.

5.Ker z izpodbijano sodbo očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan