Jedro

Preklic pooblastila ureja 99. člen ZPP tako, da velja od prejema preklica dalje. Ker v obeh preklicih pooblastila ni navedeno, da bi tožeča stranka preklicala pooblastilo za vložitev predloga za določitev drugega sodišča ali da ga umika, je Vrhovno sodišče odločalo o tem predlogu.

Izrek

Predlogu za določitev krajevne pristojnosti drugega stvarno pristojnega sodišča se ne ugodi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je po litispendenci spora začelo izvajati dokazni postopek, v katerem je na več narokih za glavno obravnavo pregledalo listinsko dokumentacijo in zaslišalo številne priče. Toda 14.12.2003 je prišlo do zastoja v postopku, ker je pooblaščenka tožeče stranke vložila ugovor proti zapisniku z glavne obravnave dne 9.12.2003 in predlog, naj Vrhovno sodišče Republike Slovenije po 67. členu ZPP določi drugo stvarno pristojno sodišče, ki bo postopalo v zadevi. Kot tehtni razlog je v vlogi z dne 9.12.2003 in v dopolnitvi z dne 26.1.2004 navedla, da ji ni bilo zagotovljeno enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem prve stopnje in pred organi lokalne skupnosti, ki so odločali o interesih tožeče stranke, ker je podan močan lokalni interes, to je korist prvotožene stranke.

Po tem je predsednik uprave tožeče stranke preklical pooblastilo M. P., odvetnici v ..., in sicer dne 12.2.2004 in ponovno dne 23.2.2004. Preklice pooblastila ureja 99. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 26/99-2/04) tako, da velja od prejema preklica dalje. Ker v obeh preklicih pooblastila ni navedeno, da bi tožeča stranka preklicala pooblastilo za vložitev predloga za določitev drugega sodišča ali da ga umika, je Vrhovno sodišče odločalo o tem predlogu. Pri tem opozarja, da je pristojno samo za odločanje v zvezi s pristojnostjo sodišč in ne tudi organov "lokalne skupnosti, ki so odločali o interesih tožeče stranke".

Po 67. členu ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se ob tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. To določilo je izjema od pravil v ZPP, ki določajo pristojnost sodišč za odločanje v civilnih sporih. Z njim je zakonodajalec omogočil, da najvišje sodišče v državi določi, naj v zadevi postopa sodišče, ki sicer ne bi bilo pristojno, če drugače ni mogoče opraviti postopka, če gre za razloge smotrnosti, ki so izjemni in jih zakonodajalec ni predvidel, ali za druge tehtne razloge. V obravnavanem primeru pooblaščenka tožeče stranke sprva ni imela nobenih pomislekov proti temu, da bi v zadevi odločilo sodišče, ki je po ZPP stvarno in krajevno pristojno. Šele med postopkom, ko so bili izvedeni številni dokazi, je začela izražati nestrinjanje z vodenjem postopka in poudarjati neke lokalne interese, ki naj bi se izražali zato, ker je prva tožena stranka Občina K. Predlog tožeče stranke ni utemeljen.

Sodišče je državni organ, ki odloča na podlagi ustave in zakonov in na to ne vpliva dejstvo, da je katera od pravdnih strank občina ali država. V konkretnem primeru tožeča stranka ni pojasnila, zakaj naj bi sodišče ne sodilo nepristransko. Izraža le nezadovoljstvo nad načinom vodenja postopka toda morebitne nepravilnosti v zvezi s tem lahko uveljavlja s pravnimi sredstvi, ki so predvidena v ZPP (ki konkretizira ustavna načela), in ne z zahtevo po abstraktni delegaciji na podlagi 67. člena ZPP.