Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja materialnopravne in procesne pravilnosti odločitve sodišča o dopustnosti tožbe v zadevi, v kateri je bila predhodno na podlagi tožbe iste tožnice z identičnim tožbenim zahtevkom zoper singularno prednico sedanjega toženca izdana pravnomočna sodba o ugotovitvi obstoja stvarne služnosti.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja materialnopravne in procesne pravilnosti odločitve sodišča o dopustnosti tožbe v zadevi, v kateri je bila predhodno na podlagi tožbe iste tožnice z identičnim tožbenim zahtevkom zoper singularno prednico sedanjega toženca izdana pravnomočna sodba o ugotovitvi obstoja stvarne služnosti.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku in ugotovilo obstoj služnosti po poti v širini 2,85 m. V umaknjenem delu tožbe je postopek ustavilo in odločilo o pravdnih stroških.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženca zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je še, da vsaka pravdna stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

3. Zoper sodbo pritožbenega sodišča toženec vlaga predlog za dopustitev revizije in postavlja naslednja vprašanja: - Ali je posledica prvega odstavka 190. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), po katerem sodba, izdana med prvotnima strankama, učinkuje tudi proti osebi, ki je stvar pridobila med pravdo, ta, da sodišče v novi pravdi z identično tožnico ugodi identičnemu tožbenemu zahtevku proti nedobrovernemu tožencu kot singularnemu pravnemu nasledniku prvotne toženke z utemeljitvijo, da ima tožnica pravni interes za odločanje tudi zoper novega toženca?

4. Navaja, da je sodišče je kljub stališču, da sodba v zadevi III P 317/2014 učinkuje zoper toženca, meritorno odločalo v zadevi in tožbenemu zahtevku ugodilo, čeprav bi moralo tožbo zavreči. Najpomembnejša posledica 190. člena ZPP je razširitev subjektivnih meja pravnomočnosti, kar pomeni, da se sodba razteza na toženca. Sodbeni razlogi so sami s seboj v nasprotju. Vrhovno sodišče v zadevi II Ips 326/2017 ni podrobneje razdelalo, katera oblika pravnega varstva bi bila ustrezna, ampak je navedlo le, da je odprava napak glede materialnopravnih pogojev za pridobitev pravice pridržana za pravdni postopek. Tožnica je za svoje varstvo izbrala zahtevek, ki ga z vidika prepovedi ne bis in idem ne bi smela izbrati. V obravnavani zadevi ne gre za vprašanje pravnega interesa, temveč za vprašanje prepovedi sojenja o isti stvari. Napačno je stališče sodišča druge stopnje, da se 190. ZPP člen ne nanaša na primere, ko so predmet spora stvarne pravice.

5. Predlog je utemeljen.

6. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP so izpolnjeni glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa.

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).