Jedro

Iz določbe prvega odstavka 53. člena ZSDU (Uradni list RS, št. 42/93) izhaja, da v primeru bistvenih kršitev postopka volitev, ki so ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev predlagatelji in kandidati za člane sveta delavcev lahko zahtevajo v osmih dneh na pristojnem sodišču razveljavitev volitev. Osem dni v takem primeru pomeni objektivni rok, ki začne teči najkasneje z dnem objave volitev. Takrat je formalno postopek končan. Ker lahko gre za večje število možnih tožnikov (predlagateljev), bi upoštevanje takega subjektivnega roka, kot ga predlagata predlagatelja, lahko pomenilo negotovost glede izida volitev in možnost tudi nedopustno dolgega časa za izpodbijanje postopka volitev in s tem samih volitev. Zaradi dokončanja volilnega postopka in boljše pravne varnosti vseh udeležencev je zakonodajalec v vseh postopkih, kjer se izpodbijajo rezultati volitev določil kratke roke. Tako imajo vsi zainteresirani ustrezno pravno varstvo, ki pa ga morajo uveljavljati hitro in brez vsakega zavlačevanja. Zato je odločitev sodišča, da je treba pričeti spor iz prvega odstavka 53. člena ZDSU najkasneje v osmih dneh po objavi rezultatov volitev pravilna in zakonita.

Izrek

Revizija se zavrne.

Nasprotni udeleženec sam krije svoje stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog predlagateljev, da se ugotovi nezakonitost volitev v svet delavcev javnega zavoda.

Drugostopenjsko sodišče je pritožbo predlagateljev zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Predlagatelja sta zoper pravnomočni sklep, izdan na drugi stopnji, vložila revizijo iz revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajala sta, da je sodišče zmotno uporabilo določbe 53. člena Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU), ker ni pravilno upoštevalo določbe o začetku teka roka. Sodišče je upoštevalo kot začetek teka roka dan objave rezultatov volitev, moralo pa bi upoštevati dan, ko sta predlagatelja izvedela za bistvene kršitve postopka. Zmotno je upoštevalo analogijo 33. in 44. člena ZDSU, čeprav gre za drugačna pravna razmerja. Tudi ugotovitev o objavi rezultatov volitev na pravilen način ni pravilna, ker sodišče ni upoštevalo, da sodelovanje delavcev pri upravljanju pomeni neodvisno obliko participacije delavcev, ki je smemo enačiti s participacijo pri socialnem dogovarjanju v smislu sindikalne dejavnosti. Sodišče ni pribavilo volilnih pravil, po katerih se je ravnala volilna komisija. Zato sta predlagala, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena nasprotnim udeležencem, odgovoril je drugi nasprotni udeleženec, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

V odgovoru na revizijo je druga udeleženka prerekala revizijske navedbe in predlagala zavrnitev revizije.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določba 371. člena ZPP).

Po določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato revizijsko sodišče izpodbijanega sklepa glede tovrstnih revizijskih navedb ni preizkušalo.

Revizija je sicer formalno navajala revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki pa ga je ni niti določila niti obrazložila. Zato revizijsko sodišče izpodbijanega sklepa glede tega revizijskega očitka ni preizkušalo.

Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

Iz določbe prvega odstavka 53. člena ZSDU (Uradni list RS, št. 42/93) izhaja, da v primeru bistvenih kršitev postopka volitev, ki so ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev predlagatelji in kandidati za člane sveta delavcev lahko zahtevajo v osmih dneh na pristojnem sodišču razveljavitev volitev.

Osem dni v takem primeru pomeni objektivni rok, ki začne teči najkasneje z dnem objave volitev. Takrat je formalno postopek končan. Ker lahko gre za večje število možnih tožnikov (predlagateljev), bi upoštevanje takega subjektivnega roka, kot ga predlagata predlagatelja, lahko pomenilo negotovost glede izida volitev in možnost tudi nedopustno dolgega časa za izpodbijanje postopka volitev in s tem samih volitev. Zaradi dokončanja volilnega postopka in boljše pravne varnosti vseh udeležencev je zakonodajalec v vseh postopkih, kjer se izpodbijajo rezultati volitev določil kratke roke. Tako imajo vsi zainteresirani ustrezno pravno varstvo, ki pa ga morajo uveljavljati hitro in brez vsakega zavlačevanja. Zato je odločitev sodišča, da je treba pričeti spor iz prvega odstavka 53. člena ZDSU najkasneje v osmih dneh po objavi rezultatov volitev pravilna in zakonita.

Ugotovitev, da so bili rezultati volitev objavljeni na običajen način in način dostopen vsem delavcem, predstavlja ugotovitev dejanskega stanja. Za tako ugotovitev je bistveno, da je, enako kot to za razpis volitev določa 16. člen ZDSU, gradivo objavljeno na način, dostopen vsem delavcem v družbi. In ker je sodišče to ugotovilo, to zadošča za zaključek, da so bili rezultati volitev objavljeni pravilno in v smislu zakonskih zahtev.

Ker so tožniki zamudili rok za vložitev predloga za začetek sodnega varstva, ki je določen v zakonu, sodišču ni bilo treba izvajati dokazov glede samega postopka, niti mu ni bilo treba ugotavljati, kaj je bilo določeno v pravilih za izvedbo volitev.

Zaradi navedenih razlogov je revizijsko sodišče v skladu z določbo 378. člena ZPP. Revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

Odgovor na revizijo ni prispeval k razjasnitvi zadeve, zato je sodišče o stroških revizije odločalo na podlagi določb 155. člena ZPP.