- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep II Cp 2724/2010
ECLI:SI:VSLJ:2010:II.CP.2724.2010 Civilni oddelek
Povzetek
- Zaznamba izvršbe na nepremičninah, ki niso v lasti dolžnika.Ali je mogoče zaznamovati izvršbo, če dolžnik ni več zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine?
- Učinkovanje sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi.Ali sklep o izvršbi lahko učinkuje zoper tretje osebe v zemljiški knjigi?
- Pravna pot za uveljavljanje zlorab v zemljiškoknjižnem postopku.Kakšne so možnosti za uveljavljanje morebitnih zlorab, če dolžnik ni več zemljiškoknjižni lastnik?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Če dolžnik več ni zemljiškoknjižni lastnik, ni dovoljeno zaznamovati izvršbe.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.
Obrazložitev
Zemljiškoknjižno sodišče je po prejemu obvestila izvršilnega sodišča in temu obvestilu priloženega sklepa o izvršbi na nepremičnine, zavrnilo vpis zaznambe izvršbe.
Proti sklepu vlaga pritožbo upnik izvršilnega postopka. Uveljavlja vse pritožbene razloge in sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep spremeni ali pa razveljavi. Meni, da je sklep nepravilen in nezakonit. Ugotovitve, ki ga utemeljujejo, pa so za upnika nedopustne. Upnik poudarja, da je pred vložitvijo predloga za izvršbo pregledal stanje zemljiške knjige. Izvršilno sodišče je sklep o izvršbi izdalo šele po treh mesecih, zaznambo pa predlagalo šele 2. februarja 2010. Takšno ravnanje sodišča je nesprejemljivo in nedopustno. Dolžnikova žena je z zemljiškoknjižnim predlogom z dne 28.9.2009 upnika onemogočila pri izvršbi.
Pritožba ni utemeljena.
Dejstvo je, da izvršilni dolžnik sedaj ni več zemljiškoknjižni lastnik nepremičnin, pri katerih naj bi se izvršba zaznamovala in vpisala tudi hipoteka. Ob takšnem stanju zemljiške knjige zaznamba izvršbe ni dopustna.
Vpis je namreč dovoljen proti osebi, v korist katere je vknjižena oz. predznamovana ali se hkrati vknjiži oz. predznamuje pravica, glede katere se bo opravil vpis. Glede na stanje zemljiške knjige je vpis dovoljen tudi, če se sodna odločba, na podlagi katere se opravi vpis po uradni dolžnosti, razteza oz. učinkuje tudi proti tej osebi (150. člen ZZK-1 (1)). Trditve pritožnika ne morejo biti predmet tega zemljiškoknjižnega postopka. Četudi bi bile resnične, to ne spremeni dejstva, da dolžnik ni več zemljiškoknjižni lastnik, zaradi česar je podana ovira iz 150. člena ZZK-1 in sodišče zaznambe izvršbe ne more (ne sme) opraviti. Ta zemljiškoknjižni postopek zato ni prava procesna pot za uveljavljanje morebitnih zlorab, na katere nakazuje pritožba. Ena izmed možnih poti bi bila ugotovitev ničnosti pogodbe in na njeni podlagi materialnopravno neveljavnega vpisa.
Sklep o izvršbi namreč ne more v zemljiški knjigi učinkovati zoper tretjo osebo.
Pritožba torej ni utemeljena, podani pa tudi niso razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti. Na podlagi pooblastila iz 2. točke 3. odstavka 161. člena ZZK-1 je zato pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo, izpodbijani sklep potrdilo in hkrati dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa.
(1) Zakon o zemljiški knjigi (Ur. l. RS, št. 58/2003 in naslednji)