Jedro

Določba 1. odstavka 20. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči namreč ne izključuje temeljne določbe o zagotavljanju učinkovitega varstva pravic in pravnih interesov strank iz ZUP, saj bi brez te procesne garancije lahko prišlo tudi do nesorazmernega oziroma neupravičenega posega v ustavno pravico do sodnega varstva (23. člen Ustave).

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Kopru, opr. št. Bpp 283/2010-8 z dne 7.7.2010 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

Z odločbo navedeno v izreku te sodbe je bila zavrnjena tožničina prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 23.4.2010 (točka 1. izreka). V točki 2 izreka pa je bilo odločeno, da tožnica v nadaljnjih šestih mesecih ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnica vložila prošnjo zaradi zastopanja v pravdnem postopku vodenem pod opr. št. P 871/2009. Na podlagi podatkov v spisih, organ za brezplačno pravno pomoč, po citiranju 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči, ugotavlja, da živi tožnica v skupnem gospodinjstvu z mld. hčerko, za katero je na podlagi uradnih poizvedb ugotovil, da ima depozitni račun pri Novi Ljubljanski banki, s stanjem na dan 23.4.2010 2.275,40 EUR. Ker je tožnica v prošnji namenoma navajala neresnične podatke oziroma zamolčala relevantne podatke zato, da bi pridobila BPP, je po presoji okrožnega sodišča že v 5. odstavku 20. člena ZBPP podana podlaga za zavrnitev njene prošnje in tudi odločitev, da tožnica nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč.

Tožnica v tožbi navaja, da hčerkinega depozitnega računa ni odprla ona, da nanj ni in ne polaga denarja in denarja s tega računa s hčerko nikoli ne koristita. Zatrjuje, da za odprtje tega računa ni vedela in da ji zato tudi stanje na njem ni moglo biti znano. V nadaljevanju zatrjuje, da je šele po prejemu izpodbijane odločbe zvedela zanj in ugotovila, da je račun mld. odprl stari oče, ki živi na B.. Smiselno sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka, ki je sodišču predložila spise, odgovora na tožbo ni podala.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je, kot izhaja iz podatkov v predloženem spisu, tožnica zaprosila za izredno brezplačno pravno pomoč v pravdni zadevi, zaradi dodelitve mld. otroka v vzgojo in varstvo, stikov in preživljanje, vpisani pod opr. št. P 871/2009 pri Okrožnem sodišču v Kopru, v obliki prvega pravnega nasveta, pravnega svetovanja in morebitno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodišči na prvi in drugi stopnji. Prošnjo je podala na predpisanih obrazcih, ki jih je zase in za mld. hčerko tudi podpisala.

V zadevi ni sporno, da je tožnica v obrazcu o podatkih za družinskega člana navedla, da mld. hčerka nima prihrankov in tudi ne dejstvo, da sodišče pred izdajo izpodbijane odločbe tožnice ni obvestilo o podatku, ki ga je pridobilo po uradni dolžnosti, to je, da ima njena mld. hčerka na depozitnem računu pri Novi Ljubljanski banki na dan 23.4.2010, 2.275,40 EUR.

Po določbi 1. odstavka 20. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04 – ur. preč. bes., 105/06, 126/07 in 65/08 – ZBPP), se premoženjsko stanje prosilca ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca, ki jo izpolni na obrazcu, pristojni organ pa premoženjsko stanje ugotavlja tudi po uradni dolžnosti iz uradnih evidenc. Po določbi 2. odstavka 34. člena ZBPP, če ZBPP ne določa drugače, postopa pristojni organ za brezplačno pravno pomoč po Zakonu o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS št. 24/06 – uradno preč. besedilo, 126/07, 65/08 in 8/10 – ZUP). To pa odvisno od konkretnih okoliščin primera, ob upoštevanju določil ZBPP, pomeni, da mora pristojni organ upoštevati določila ZUP o zagotavljanju možnosti stranki, da se pred izdajo odločbe izjavi o sporni okoliščini (1. odstavek 7. člena, 1. odstavek 9. člena, 1. odstavek 138. člena, 145. in 146. člen ZUP).

V konkretnem primeru je sporna okoliščina ugotovitev, da je tožnica zatrjevala neresnične podatke v prošnji za brezplačno pravno pomoč. Ta okoliščina je tudi odločilnega pomena. V zadevi III U 454/2009 na katero se sklicuje tožena stranka, pa odločitev o prošnji za Bpp ne temelji na sporni odločilni okoliščini.

ZBPP za takšne primere ne predvideva skrajšanega postopka. Določba 1. odstavka 20. člena ZBPP namreč ne izključuje temeljne določbe o zagotavljanju učinkovitega varstva pravic in pravnih interesov strank iz ZUP, saj bi brez te procesne garancije lahko prišlo tudi do nesorazmernega oziroma neupravičenega posega v ustavno procesno pravico do sodnega varstva (23. člen Ustave), glede na vsebino 2. točke izreka izpodbijane odločbe. Tožnica namreč v tožbi pojasnjuje in navaja določena dejstva, ki po njenem mnenju govorijo za to, da je bila v dobri veri, ko je obkrožila „ne“ v prošnji za brezplačno pravno pomoč. To pa pomeni, da je glede na vsebino tožbe, tožena stranka v konkretnem primeru imela obveznost, da tožnico sooči z neskladjem, med njeno izjavo in podatkom o depozitnem računu njene mld. hčerke, zaradi določila 5. odstavka 20. člena ZBPP, ki v primeru ugotovitve o lažnem navajanju dejstev pomeni tudi prepoved uveljavljanja ustavne pravice do brezplačnega dostopa do sodišča (23. člen Ustave RS).

Po določilu 3. odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 107/09 in 62/10 – ZUS-1), je bistvena kršitev določb postopka podana v primerih, ko gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka po ZUP. Za bistvene kršitve določb postopka pa gre, če stranki ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah pomembnih za izdajo odločbe (3. točka 2. odstavka 237. člena ZUP).

Na podlagi navedenega je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek (2. in 3. točka 1. odstavka 64. člena ZUS-1). Tožena stranka je dolžna v skladu s 4. odstavkom 64. člena ZUS-1 izdati novo odločbo.