Jedro

Če ni izkazana procesna predpostavka predhodne vložitve zahteve za odložitev izvršitve izpodbijanega akta pri pristojnem organu, je potrebno zahtevo za izdajo začasne odredbe zavreči.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 554/2001-5 z dne 18.4.2001.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožnikovo zahtevo za izdajo začasne odredbe. V obrazložitvi je med drugim navedlo, da je tožnik vložil tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 31.1.2001, s katero je bila zavrnjena njegova pritožba zoper odločbo Davčnega urada K., Izpostave J. z dne 9.8.1999. Z navedeno odločbo mu je bilo naloženo plačilo sodne takse v znesku 27.000,00 SIT, 50 % povišane sodne takse kot kazenske takse v znesku 13.500,00 SIT in stroškov opomina v znesku 3.000,00 SIT. Hkrati je tožnik zahteval tudi izdajo začasne odredbe, s katero naj bi sodišče odložilo izvršitev upravnega akta oziroma zadržalo plačilo ali izterjave sodne take do odločitve v upravnem sporu.

Zahtevo za izdajo začasne odredbe, s katero naj odloži izvršitev upravnega akta do odločitve v upravnem sporu, je sodišče prve stopnje, glede na njeno vsebino, obravnavalo po določbi 1. odstavka 69. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS). Procesni predpogoj za izdajo začasne odredbe po navedeni zakonski določbi pa je, da je tožnik pred tem predlagal odložitev izvršitve izpodbijanega akta po določbi 2. odstavka 30. člena ZUS pri organu, ki je pristojen za izvršbo. Ker je ugotovilo, da tožnik ni izkazal izpolnitve navedene procesne predpostavke, je sodišče prve stopnje zavrglo njegovo zahtevo za zadržanje plačila oziroma izterjave naložene mu sodne takse.

Tožnik z odločitvijo sodišča prve stopnje ni zadovoljen. V pritožbi navaja, da naj bi s tožbo zahteval le, da sodišče prve stopnje ugotovi, da v pravdni zadevi opr. št. P 18/98 Okrajnega sodišča v Radovljici ni bilo odločeno o njegovem predlogu za oprostitev plačila sodne takse, ne pa tudi, da se odloži izvršitev upravnega akta do odločitve v upravnem sporu. Zato predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča, je sodišče prve stopnje po vsebini pravilno opredelilo tožnikovo zahtevo, da se plačilo oziroma izterjava naložene mu sodne takse odloži do odločitve o tožbi, kot začasno odredbo za odložitev izvršitve upravnega akta, ki je urejena z določbo 1. odstavka 69. člena ZUS. Z začasno odredbo na navedeni pravni podlagi se namreč tudi lahko prepreči izvršitev upravnega akta do odločitve v upravnem sporu, če bi v tem času, med drugim, za tožnika nastala težko popravljiva škoda.

Za vložitev zahteve za izdajo začasne odredbe po navedeni zakonski določbi, bi moral tožnik, kot pravilno navaja sodišče prve stopnje, izpolniti procesno predpostavko, in sicer, da je vložil zahtevo za odložitev izvršitve izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne sodne odločbe pri pristojnem organu po 2. odstavku 30. člena ZUS. Šele tedaj, če pristojni organ v primerih in pod pogoji iz 2. odstavka 30. člena ZUS ne bi odložil izvršitve upravnega akta do izdaje sodne odločbe, bi lahko tožnik zahteval odložitev iz enakih razlogov od sodišča. Tožnik ne navaja in tudi iz sodnega spisa ne izhaja, da bi bila navedena procesna predpostavka izpolnjena. Sodišče prve stopnje je zato pravilno odločilo, ko je zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrglo. Na drugačno odločitev v zadevi ne vpliva pritožbeni ugovor, da začasna odredba na navedeni pravni podlagi pravzaprav ni bila zahtevana. Iz tožbe namreč izhaja, da je tožnik zahteval zadržanje izvršitve upravnega akta ter da svoje zahteve do odločitve sodišča prve stopnje tudi ni umaknil. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 73. člena, v zvezi z 68. členom ZUS.