Jedro

Zgolj s pavšalnim sklicevanjem na cenitev GURS pritožnici po sodnem izvedencu ocenjene vrednosti nepremičnine ne moreta izpodbiti.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdi delni sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločalo o delitvi nepremičnine, parc. št. 986/6, k. o. X., ki je v solasti predlagatelja in nasprotnih udeležencev. Z izpodbijanim sklepom je odločilo, da pridobi predlagatelj solastniške deleže nasprotnih udeležencev A. S., B. P., A. M., D. M., T. M., A. H., A. G. in Z. M. s tem, da je dolžan na račun prejetih solastniških deležev nasprotnim udeležencem plačati posamezne v izreku navedene denarne zneske. Nasprotni udeleženci imajo do celotnega poplačila na nepremičnini zakonito zastavno pravico.

2. Nasprotni udeleženki A. S. in B. P. sta zoper sklep vložili pritožbi identične vsebine. Ne strinjata se z višino denarnega zneska, ki ga je za njuna solastniška deleža dolžan plačati predlagatelj. Sodišče bi moralo pri izračunu izhajati iz vrednosti nepremičnine, kot je ocenjena s strani GURS. Treba je upoštevati, da je parcela opredeljena kot stavbno in kmetijsko zemljišče. Na parceli je nelegalno postavljeno balinišče, opremljeno z elektriko in vodovodom, zaradi česar je vrednost nepremičnine višja. Na izvedensko mnenje nista podali pripomb, ker sta predlagali delitev v naravi. Izvedenec, ki je bil postavljen z nalogo, da poda mnenje o tem, ali je možna delitev v naravi, je občutno zmanjšal vrednost nepremičnine, ki je že ocenjena s strani GURS.

3. Ostali udeleženci postopka na pritožbi niso odgovorili.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

5. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se predmetna nepremičnina razdeli v skladu s petim odstavkom 70. člena SPZ (1). Po navedeni določbi se delitev solastne stvari opravi tako, da eden od solastnikov drugemu plača sorazmerni del prodajne cene, stvar pa v celoti pripada njemu. Takšnemu načinu delitve nasprotni udeleženki ne oporekata. Grajata ugotovljeno vrednost nepremičnine in posledično višino denarnih izplačil, ki bremenijo predlagatelja.

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da nasprotni udeleženki s podanimi pritožbenimi navedbami nista omajali s strani sodišča prve stopnje ugotovljene vrednosti nepremičnine. Ta ima oporo v cenitvi sodnega izvedenca gradbene in kmetijske stroke, ki ji nasprotni udeleženki v postopku pred sodiščem prve stopnje nista nasprotovali (2). Sodišče prve stopnje je izvedensko mnenje ocenilo kot prepričljivo in argumentirano, svojo odločitev (zakaj je mnenju sledilo) pa ustrezno obrazložilo. Tudi pritožbene navedbe v pravilnost cenitve sodnega izvedenca ne vnašajo nobenega dvoma. Sodni izvedenec je pri cenitvi upošteval, da predstavlja sporna parcela delno kmetijsko, delno pa stavbno zemljišče in da je na njej zgrajeno zasilno balinišče. Izvedenec je ob zaslišanju razumljivo in argumentirano pojasnil razloge za razhajanje med njegovo cenitvijo in cenitvijo GURS. Na dana pojasnila sodnega izvedenca nasprotni udeleženki v postopku pred sodiščem prve stopnje nista imeli nobenih pripomb niti jim ne ugovarjata v pritožbi. Zgolj s pavšalnim sklicevanjem na cenitev GURS pritožnici po sodnem izvedencu ocenjeno vrednost nepremičnine ne moreta izpodbiti.

7. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP (3) v zvezi s 37. členom ZNP), je pritožbi zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (353. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZPP).

(1) Stvarnopravni zakonik (Ur. l. RS. št. 87/2002 in nasl.).

(2) Sodišče prve stopnje je angažiralo sodnega izvedenca za nalogo, da pojasni, ali je možna delitev parcele v naravi in z nalogo, da oceni vrednost nepremičnine.

(3) Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in nasl.).