Jedro

1. Tožeča stranka je vložila tožbo, ki je po naravi stvarnopravna tožba v smislu 243. čl. ZZK-1 in s katero se varuje knjižne pravice na nepremičnini pred omejevanjem oz. oškodovanjem, ki ga je povzročila materialnopravno neveljavna vknjižba pravice drugega. Gre za specifičen tožbeni zahtevek, ki je sestavljen iz ugotovitvenega dela - da sodišče ugotovi, da je vknjižba neveljavna in iz dajatvenega dela - s katerim se zahteva izbris neveljavne vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja.

2. Pravni interes je procesna predpostavka za dopustnost tožbe. Pravni interes se pri dajatveni tožbi domneva in ga stranki ni treba posebej izkazovati. Po drugem odstavku 181. člena ZPP se lahko vloži ugotovitvena tožba, "če je tako določeno s posebnimi predpisi, če ima tožeča stranka pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj ... kakšne pravice ... ali če ima tožeča stranka kakšno drugo pravno korist od vložitve take tožbe." Prvi primer se nanaša na vložitev ugotovitvene tožbe na temelju posebnih predpisov. V takem primeru ni treba zatrjevati pravnega interesa, razen če bi to zahteval posebni predpis sam. Ker je 243. čl. ZZK - 1 takšen poseben predpis, lahko tožeča stranka vloži ugotovitveno tožbo, pri čemer ji ni treba zatrjevati obstoja pravnega interesa.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom tožbo zavrglo. V razlogih je navedlo, da je tožeča stranka vložila tožbo zaradi ugotovitve neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitve prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja glede določenih nepremičnin, vpisanih v k.o. J., kot je to obstajalo pred izdajo delnega sklepa istega sodišča v zadevi opr. št. N z dne 3.3.2004 in z dne 15.9.2004. Naknadno naj bi bil namreč o vloženem predlogu za obnovo postopka izdan sklep, s katerim sta se odločbi o delitvi solastnih nepremičnin z dne 3.3.2004 in 15.9.2004 razveljavili. Sodišče je poudarilo, da ugotovitve obstoja ali neobstoja kakšne pravice ali pravnega razmerja ni mogoče zahtevati, če za to ne obstaja pravni interes, ker je bilo že odločeno o pravnem razmerju, ki je predmet ugotovitvene tožbe. Ker je bilo v nepravdnem postopku odločeno, da se odločbi o delitvi razveljavita, ni podana pravna korist tožeče stranke za vložitev tožbe in je sodišče tožbo na podlagi 274. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) zavrglo.

Zoper sklep se je tožeča stranka pritožila. Izpodbija ga iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi tako ugodi, da se sklep razveljavi. Meni, da ima sklep take pomanjkljivosti, da se ne da preizkusiti, razlogi so nejasni in ni jasno, zakaj ni podan pravni interes tožnikov. Ni jasno tudi, kaj meni sodišče, ko zaključuje, da je v pravnem razmerju, ki je predmet ugotovitvene tožbe, že odločeno. Dejstvo je, da ne gre za ugotovitveno tožbo, saj je zahtevek tudi dajatveni. Tožba je namreč sestavljena iz ugotovitvenega in dajatvenega dela, gre za izbrisno tožbo, ugotovitveni del je po svoji naravi vmesni ugotovitveni zahtevek (3. odst. 181. čl. ZPP), s katerim želijo tožniki doseči, da se bo tudi o tem prejudicialnem vprašanju odločilo z učinkom pravnomočnosti in za tak ugotovitveni zahtevek ni treba posebej tožnikom izkazovati pravnega interesa (A. Galič - komentar ZPP, stran 160). Sicer pa tako obliko tožbe predpisuje že sam Zakon o zemljiški knjigi (1. odst. 243. čl. ZZK-1). Gre za materialnopravni predpis in tožnikom omogoča uveljavljanje posebnega vmesnega ugotovitvenega zahtevka, ne da bi morali za to izkazovati poseben pravni interes (2. odst. 181. čl. ZPP). Konkretno dejansko stanje je torej mogoče v celoti subsumirati pod materialno določbo 243. čl. ZZK-1. Vknjižba je bila dovoljena na podlagi pravnomočne odločbe, proti njej je bil vložen predlog za obnovo postopka, vsebina odločbe, izdana v ponovljenem postopku pa bi morala biti taka, da na njeni podlagi izpodbijana vknjižba ne bi bila dovoljena. To ne more biti sporno, saj je vložen predlog za obnovo postopka in razveljavljeni prejšnji odločbi. Napačno stališče prvostopenjskega sodišča je tako posledica kršitve določb pravdnega postopka in tudi zmotne uporabe materialnega prava.

Pritožba je utemeljena.

Tožeča stranka je vložila tožbo, ki je po naravi stvarnopravna tožba v smislu 243. čl. ZZK-1 in s katero se varuje knjižne pravice na nepremičnini pred omejevanjem oz. oškodovanjem, ki ga je povzročila materialnopravno neveljavna vknjižba pravice drugega. Gre za specifičen tožbeni zahtevek, kot pravilno opozarja tožeča stranka v pritožbi, na temelju izbrisne tožbe, ki je sestavljen iz ugotovitvenega dela - da sodišče ugotovi, da je vknjižba neveljavna in iz dajatvenega dela - s katerim se zahteva izbris neveljavne vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Vložen je bil predlog za obnovo postopka (v katerem je bila izdana odločba - sklep o delitvi nepremičnin, ki je bil podlaga za izpodbijano vknjižbo, je razveljavljen). Stališče prvostopenjskega sodišča, da ni podana pravna korist, glede na zgoraj navedeno, ne vzdrži, saj ne gre za ugotovitveno tožbo. Zahtevek je (tudi) dajatven. Pravni interes je procesna predpostavka za dopustnost tožbe. Toda pravni interes se pri dajatveni tožbi domneva in ga stranki ni treba posebej izkazovati. Sodišče se zato ne more oz. ne sme ukvarjati v tem vprašanjem kot s procesno predpostavko dopustnosti tožbe v smislu 181. čl. ZPP. Zmotno je tudi stališče sodišča, da bi morala tožeča stranka dokazati obstoj pravnega interesa za vložitev ugotovitvene tožbe (ugotovitveni del zahtevka). Po drugem odstavku 181. člena ZPP se lahko vloži ugotovitvena tožba, "če je tako določeno s posebnimi predpisi, če ima tožeča stranka pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj ... kakšne pravice ... ali če ima tožeča stranka kakšno drugo pravno korist od vložitve take tožbe." Prvi primer se nanaša na vložitev ugotovitvene tožbe na temelju posebnih predpisov. V takem primeru ni treba zatrjevati pravnega interesa, razen če bi to zahteval posebni predpis sam. Ker je 243. čl. ZZK - 1 takšen poseben predpis, lahko tožeča stranka vloži ugotovitveno tožbo, pri čemer ji ni treba zatrjevati obstoja pravnega interesa. Zato razlogi za zavrženje niso podani in tudi niso pravilni razlogi, da je o spornem razmerju že odločeno, saj v postopku obnove še ni izdana končna odločba, toženci pa so v zemljiško knjigo vpisani na podlagi sklepov, izdanih v nepravdnem postopku, ki sta v postopku obnove že razveljavljena, ni pa še izdana končna odločba. Sodišče je torej, na kar pravilno opozarja pritožba, kršilo procesne določbe 181. in 274. čl. ZPP, ta procesna kršitev pa je vplivala na pravilnost in zakonitost sklepa (sklep razloge, kot je že pojasnjeno, ima, niso pa pravno pravilni, zato uveljavljana postopkovna kršitev iz 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP ni podana). Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. tč. 365. čl. ter 366. čl. in 354. čl. ZPP) ter bo moralo prvostopenjsko sodišče v nadaljevanju postopka upoštevati gornje napotke ter tudi določbe 243. in naslednjih členov ZZK-1, ki urejajo razloge za izbrisno tožbo ter dovoljenost take tožbe.