Jedro

Tožnica je kot razlog za razvezo pogodbe z vnukinjo navedla dejstvo, da se je ta preselila v G. in pogodbe ni mogla več izvrševati. Tožnica pa je sama trdila, da je bil njun pogodbeni namen (torej njen in njenega moža), da ju prevzemnica oskrbi do smrti, v zameno pa ji izročita hišo. Tožničine trditve o teh dejstvih so po presoji pritožbenega sodišča pravno upoštevne pri presoji ali je bil J. Š. ob sklepanju, oziroma podpisu sporne pogodbe, sposoben razumeti njen pomen in posledice, zato sprejema kot utemeljene pritožbene trditve o preuranjenem zaključku sodišča prve stopnje, da je v času sklenitve sporne pogodbe bil J. Š. z veliko verjetnostjo nesposoben razumeti pomen sklenitve pogodbe in njene posledice.

Sodišče prve stopnje pa pri dokazni oceni izpovedb zaslišanih prič tudi ni dovolj upoštevalo dejstva, da notarja zaradi javnega pomena njegove funkcije in narave njegovega dela ni mogoče glede usposobljenosti prepoznati zmožnost pogodbenih strank razumeti pomen in posledice sklenjenega pravnega posla enačiti z drugimi osebami, ki so tudi laiki s področja medicine - psihiatrije (sosedi).

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se razveljavi sodba sodišča prve stopnje v točki I/1 izreka, v točki I/3 izreka pa se razveljavi v delu ugotovljene neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice na ime B. B. pri ½ vseh v tej točki izreka navedenih nepremičnin in vzpostavljenega prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja z izbrisom lastninske pravice v korist B. B. ter vpisa lastninske pravice v korist prejšnjega imetnika J. Š., razveljavi se tudi odločitev o stroških pravdnega postopka v točki III izreka in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje v preostalem izpodbijanem in nerazveljavljenem delu.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno sodbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo: - da se ugotovi, da je pogodba o preužitku z dne 4. 7. 2011 nična in neveljavna v razmerju med izročevalcem J. Š. in toženko B. B. (točka I/1 izreka), - da se razveže pogodba o preužitku z dne 4. 7. 2011 v razmerju med izročevalko - tožnico F. Š. in toženko B. B. (točka I/2 izreka), - da se ugotovi neveljavnost vknjižbe, na podlagi katere se je pri navedenih nepremičninah na podlagi notarskega zapisa z dne 4. 7. 2011 pri F. Š. in J. Š., vsakemu do ½ solastnih nepremičnin, vknjižila lastninska pravica v korist B. B. in se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje tako, da se izbriše lastninska pravica, vknjižena v korist toženke in znova vpiše lastninska pravica v korist prejšnjih imetnikov: F. Š., do ½, J. Š., do ½ (točka I/3 izreka), - da se zavrne tožbeni zahtevek v delu na ugotovitev, da je pogodba o preužitku pod točko I izreka nična in neveljavna v razmerju med izročevalko F. Š. in toženko B. B. (točka II izreka), - da je toženka dolžna v roku 15 dni povrniti tožnici pravdne stroške 3.212,46 EUR, in sicer tožnici neposredno 2.481,81 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku izpolnitvenega roka in na račun Okrožnega sodišča v Celju, organa za brezplačno pravno pomoč znesek 730,65 EUR, v primeru zamude tudi z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku izpolnitvenega roka (točka III izreka).

2. Toženec s pritožbo izpodbija sodbo sodišča prve stopnje glede odločitev pod točko I in III izreka. Uveljavlja vse tri pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče tožbo tožeče stranke v celoti zavrže, podredno pa, da izpodbijano sodbo v celoti razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje in drugemu sodniku ter še podredno, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, izpodbijano pogodbo o preužitku obdrži v veljavi in razveljavi odločitev o neveljavnosti vknjižbe pod točko I/3 izreka. Pritožbene trditve bodo povzete v nadaljevanju obrazložitve te odločbe, ko bo nanje odgovorjeno.

3. Tožnica je v odgovoru na pritožbo nasprotovala pritožbenim trditvam in predlagala zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pritožba izpodbija zaključek sodišča prve stopnje, da je izvedenec verodostojno presodil, da obstaja velika verjetnost, da so bile pri J. Š. na dan podpisa sporne pogodbe 4. 7. 2011 prisotne motnje, zaradi katerih ta ni bil sposoben razumeti in oblikovati, oziroma izražati svoje lastne volje ter razumeti pomena pogodbe in njenih posledic, da je mnenje izvedenca v konkretnih okoliščinah podano z najvišjo možno stopnjo verjetnosti.

Po presoji pritožbenega sodišča je ta pritožbeni očitek utemeljen, ker takšen zaključek sodišča prve stopnje ni prepričljiv. Po ugotovitvi pritožbenega sodišča iz osnovnega pisnega mnenja izvedenca izhaja izvedenčeva ugotovitev, da pokojni z veliko verjetnostjo v času spornega podpisa ni bil sposoben razumeti in oblikovati, oziroma izražati svoje lastne volje ter razumeti pomena pogodbe, oziroma njenih posledic. V pisni dopolnitvi mnenja pa je, kot je povzelo tudi sodišče prve stopnje v točki 32 obrazložitve izpodbijane sodbe, izvedenec podal ugotovitev, da bi bil absoluten dokaz le popoln zdravniški izvid z opisom duševnega stanja ključni dan, vse ostale ocene so na ravni verjetnosti, ta je lahko malo verjetna, verjetna in zelo verjetna. Na koncu točke 3 dopolnjenega mnenja je še zapisal ugotovitev, da zdravstveno stanje (J. Š.) v času spornega podpisa ni bilo ugotovljeno, da je bil pregledan deset tednov prej, dan kasneje (torej 5. 7. 2011) in sedem tednov kasneje, zato lahko njegovo zdravstveno stanje ocenjuje samo na stopnji verjetnosti in ne gotovosti. Že prej v osnovnem pisnem mnenju pa je ugotovil dejstvo (točka VI/4 in VI/5 ter VII), da je 5. 7. 2011 (torej dan po podpisu sporne pogodbe) osebni zdravnik ugotavljal, da je (J. Š.) imel privide, videl je vse krvavo po tleh, kar je tipičen znak alkoholnega bledeža ob tem, da je ugotavljal, da ni več pil alkohola. Osebni zdravnik je ugotavljal privide dan po spornem dogodku, da osebni zdravnik dan po spornem podpisu ugotavlja, da je imel pokojni privide, kar pomeni, da je videl stvari in je bil prepričan v njihovo prisotnost. V drugem dopolnilnem mnenju pa je izvedenec zapisal: da zaključkov ne spreminja.

Glede na izpovedbo zaslišane osebne zdravnice pokojnega, priče C. K., je izvedenec v prvi dopolnitvi mnenja napačno navedel dejstvo, da je bil J. Š. pregledan ″dan kasneje″, torej dan po sklenitvi sporne pogodbe. Zdravnica je namreč izpovedala, to pa je ugotovilo v točki 33 obrazložitve izpodbijane sodbe tudi sodišče prve stopnje, da na dan po sklenitvi sporne pogodbe, to je 5. 7. 2011, J. Š. ni bil pri zdravnici, temveč je bila pri njej le tožnica in ta je zdravnici povedala, da je (J. Š.) mož slab, da ima privide.

Glede na ugotovitve v izvedenskem mnenju z njegovimi dopolnitvami je izvedenec obstoj prividov na dan 5. 7. 2011 pri pokojnem J. Š. torej upošteval kot dejstvo, ki ga je ugotavljala (ugotovila) osebna zdravnica, kar pa ne drži. V drugič dopolnjenem mnenju pa je izvedenec očitno spregledal dejstvo, da zdravnica C. K. ni prav nič ″ugotavljala″ prividov pri pokojnem na dan 5. 7. 2011 in je celo ponovil ugotovitev, da ″je pregledala pokojnega, kot je v že povzeti zdravstveni dokumentaciji″ (zdravstvena dokumentacija pokojnega je povzeta v osnovnem pisnem izvedenskem mnenju na listnih št. 148 do 149), čeprav to ne drži. Iz osnovnega izvedenskega mnenja izhaja, da je v zdravstveni dokumentaciji o bolnišničnem zdravljenju v Splošni bolnišnici ... od 27. 8. do 2. 9. 2011 prvič diagnosticirana demenca kot odpustna diagnoza, pokojni pa tudi po ugotovitvah izvedenca nikoli ni bil pregledan pri psihiatru ali nevrologu. Glede na povzetek izpovedb zaslišanih prič v točki III osnovnega pisnega izvedenskega mnenja (listna št. 148) je izvedenec očitno upošteval (in sam dokazno ocenil) navedene izpovedbe, med katerimi pa ni izpovedbe notarja V., čeprav je imel izvedenec na razpolago tudi izpovedbo notarja, ker je ta že bil zaslišan kot priča pred izdelavo pisnega izvedenskega mnenja. Zaradi izpostavljenih nedoslednosti pritožbeno sodišče dvomi v pravilnost zaključka izvedenca, da obstaja velika verjetnost, da pokojni v času spornega podpisa ni bil sposoben razumeti in oblikovati, oziroma izražati svoje lastne volje ter razumeti pomena pogodbe in njenih posledic. Iz izvedenskega mnenja tudi ni mogoče jasno razbrati, ali je izvedenec takšen zaključek napravil zaradi stanja alkoholne demence pokojnega, katere stopnja pa ni bila ugotovljena, kar je izpostavil izvedenec sam, ali pa zaradi alkoholnega bledeža, ki pa je po ugotovitvi izvedenca le prehodno stanje. Obstoj alkoholnega bledeža pa je po presoji pritožbenega sodišča v času ob podpisu sporne pogodbe malo verjeten glede na izpovedbo tožnice, kot priče zaslišanega notarja in priče A. Š. ter toženke, ki so bili navzoči v času podpisa sporne pogodbe, pa niso izpovedali ničesar takega o stanju in ravnanju pokojnega, kar bi kazalo na alkoholni bledež. Dejstvo, da je pokojni J. Š. zahteval, da notar pogodbo prebere bolj glasno, pa po presoji pritožbenega sodišča vendarle kaže na njegovo voljno prizadevanje, da bi pogodbo razumel. 6. Sodišče prve stopnje se v razlogih izpodbijane sodbe ni opredelilo do med strankama dejansko nespornega dejstva, da sta (pred sklenitvijo sporne pogodbe) tožnica in J. Š. imela sklenjeno enako pogodbo z njuno vnukinjo in da sta jo sporazumno z vnukinjo razvezala v času neposredno pred sklenitvijo sporne pogodbe. Tudi notar je izpovedal, da je od tožnice in J. Š. izvedel v časovnem obdobju priprave na sklepanje in same sklenitve sporne pogodbe, da sta se sporazumela z njuno vnukinjo glede razveze prej med njimi sklenjene pogodbe. Tožnica je kot razlog za razvezo pogodbe z vnukinjo navedla dejstvo, da se je ta preselila v G. in pogodbe ni mogla več izvrševati. Tožnica pa je sama trdila, da je bil njun pogodbeni namen (torej njen in njenega moža), da ju prevzemnica oskrbi do smrti, v zameno pa ji izročita hišo. Tožničine trditve o teh dejstvih so po presoji pritožbenega sodišča pravno upoštevne pri presoji ali je bil J. Š. ob sklepanju, oziroma podpisu sporne pogodbe, sposoben razumeti njen pomen in posledice, zato sprejema kot utemeljene pritožbene trditve o preuranjenem zaključku sodišča prve stopnje, da je v času sklenitve sporne pogodbe bil J. Š. z veliko verjetnostjo nesposoben razumeti pomen sklenitve pogodbe in njene posledice.

7. Sodišče prve stopnje pa pri dokazni oceni izpovedb zaslišanih prič tudi ni dovolj upoštevalo dejstva, da notarja zaradi javnega pomena njegove funkcije in narave njegovega dela ni mogoče glede usposobljenosti prepoznati zmožnost pogodbenih strank razumeti pomen in posledice sklenjenega pravnega posla enačiti z drugimi osebami, ki so tudi laiki s področja medicine - psihiatrije (sosedi).

8. Glede na obrazloženo je utemeljen pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje še ni popolnoma in pravilno ugotovilo dejanskega stanja za presojo utemeljenosti zahtevka za ugotovitev ničnosti sporne pogodbe v razmerju med pokojnim J. Š. in toženko. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi v tem delu ugodilo in odločitev v točki I/1 izreka in delno v točki I/3 izreka, kot izhaja iz izreka te odločbe, razveljavilo ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v tem obsegu v novo sojenje (355. člen ZPP).

9. V novem sojenju naj sodišče prve stopnje ugodi toženkinemu dokaznemu predlogu in izvede dokaz s postavitvijo novega izvedenca medicinske stroke - psihiatra, ki naj na podlagi proučene celotne zdravstvene dokumentacije pokojnega J. Š. izdela izvedensko mnenje o tem, ali je bil J. Š. v času sklenitve sporne pogodbe sposoben oblikovati in izraziti svojo voljo ter razumeti pomen in posledice sklenjene pogodbe o preužitku, sodišče naj ponovno dokazno oceni izpovedbe zaslišanih prič in dokazne listine ter ob upoštevanju nespornih, neprerekanih in ugotovljenih dejstev popolnoma in pravilno ugotovi pravno upoštevno dejansko stanje ter ponovno presodi o utemeljenosti zahtevka glede ničnosti sporne pogodbe v razmerju med J. Š. in toženko.

10. Toženka v pritožbi tudi trdi, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka zaradi odločanja izven postavljenih okvirjev tožbenih zahtevkov.

Ta pritožbeni očitek ni utemeljen. Nesposobnost razsojanja sicer poslovno sposobne (polnoletne) osebe je odločilna okoliščina, zaradi katere je ničen sklenjen pravni posel s tako osebo in zaradi katere je taka oseba dejansko poslovno nesposobna. Tožnica je v tožbi zatrjevala, da je bil J. Š. poslovno nesposoben ob sklepanju sporne pogodbe in tudi, da ni bil sposoben oblikovati in izraziti prave volje, zato sodišče ni odločalo izven trditvene podlage tožbe.

11. Pritožba dalje trdi, da je pravno zmotna presoja sodišča prve stopnje o obstoju aktivne legitimacije tožnice za izpodbijanje spornega pravnega posla.

Pritožba v tem delu ni utemeljena. Materialnopravno pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnica dedinja I. dednega reda in ima pravni interes za ugotovitveno tožbo o ničnosti pogodbe (92. člen Obligacijskega zakonika - OZ), ker bi v primeru uspeha v pravdi bila dedinja premoženja, ki je predmet sporne pogodbe.

12. Presojo sodišča prve stopnje, da se razveže pogodba o preužitku z dne 4. 7. 2011 v razmerju med tožnico in toženko (točka I/2 izreka) in da se ugotovi neveljavnost vknjižbe lastninske pravice v korist toženke do ½ solastnih nepremičnin ter da se izbriše lastninska pravica, vknjižena v korist toženke do ½ navedenih nepremičnin in znova vpiše lastninska pravica v korist tožnice do ½ nepremičnin, je toženka izpodbijala z uveljavljanjem pritožbenega razloga nepopolno in zmotno ugotovljeno dejansko stanje. V pritožbi je trdila, da je bila tožnica tista, ki je z arogantnim obnašanjem preprečila izvajanje pogodbe, da ni dovolila nabave in oskrbe z drvmi, ni dovolila toženki obdelovati vrta, ni se hotela s toženko voziti k zdravniku z njenim majhnim vozilom, ni želela uživati toženkine hrane, da je hrano enostransko zavračala, da je toženka izpolnjevala pogodbene obveznosti tako dolgo, dokler ji tega tožnica ni preprečila in onemogočila.

Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da pritožba s takimi trditvami ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, vsebovanih v točkah 40, 43, 44, 46, 48 in 49 obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje o tem, kaj je o spornih dejstvih glede izvrševanja pogodbe izpovedala toženka sama. Glede na te ugotovitve o vsebini izpovedbe toženke, pa niti toženka sama ni potrdila dejstev, ki jih sedaj zatrjuje v pritožbi.

13. V točki 21 obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje je ugotovljen obseg pogodbenih obveznosti toženke, ki med pravdnima strankama ni bil sporen. Sporna so bila dejstva o tem, ali je toženka prevzete pogodbene obveznosti izpolnjevala. Iz izpodbijane sodbe pa izhajajo naslednje ugotovitve: - da je tožnica zaradi zdravstvenega stanja, ki ni bilo sporno, potrebovala toženkino pomoč pri oskrbi in negi vse od sklenitve pogodbe dalje, - da se je toženka v skladu s pogodbenim dogovorom preselila v stanovanjsko hišo na naslovu Š. 11 in si v mansardnem delu uredila stanovanje ter po sklenitvi pogodbe izpolnjevala pogodbene obveznosti do tožnice, sčasoma pa se je izpolnjevanje teh obveznosti zmanjšalo tako, da je v času te pravde bilo le še minimalno in ne tolikšno, kot je bilo pogodbeno dogovorjeno in kot bi to potrebovala tožnica, - da tožnica zaradi več kroničnih bolezni potrebuje (oziroma je vse od sklenitve pogodbe potrebovala) redno in toplo ter dietno prehrano, da je med tožnico in toženko na starega leta 2013 nastal konflikt in je tožnica od 1. 1. 2014, ko je toženka nazadnje zanjo pripravila hrano, začela hrano odklanjati, - da bi toženka morala biti vztrajna in aktivna pri skrbi za tožnico, vendar s tožnico ni poskušala razrešiti konflikta, - da je (pred nastalim konfliktom) toženka kuhala tožnico raznovrstno hrano in ne le dietno hrano, - da tožnica toženki po dveh letih neizvrševanja pogodbe ne zaupa, tožničino odklanjanje sprejemanja hrane je povzročeno s predhodnim toženkinim ravnanjem, ki pomeni kršitev pogodbe, - da toženka ne spoštuje pogodbenega dogovora o dolžnem ogrevanju od leta 2014 dalje, ko ogrevanja ni zagotovila pravočasno, da je bila toženka dolžna zagotoviti ogrevanje in šele nato od tožnice zahtevati prispevek, da toženka septembra 2016 še ni poskrbela za drva za sezono 2016/2017, da si je toženka svojo dolžnost oskrbovanja s kurjavo razlagala samosvoje in te dolžnosti ne izpolnjuje na s pogodbo določen način, po kateri je zagotavljanje ogrevanja toženkina skrb, tožnica pa je dolžna zgolj stroškovno participirati v deležu 1/3, - da so glede na tožničino zdravstveno stanje prevozi k zdravniku nujno potrebni in pogosti (ves čas od sklenitve pogodbe), da je toženka tožnici uredila prevoz le dvakrat ali trikrat, da je tožnica toženko prosila za prevoze, vendar si je zaradi toženkine neodzivnosti začela prevoze urejati sama (tudi nekajkrat na teden), - da toženka po konfliktu s tožnico v letu 2014 ni več skrbela za čiščenje tožničinih stanovanjskih prostorov, - da je skrb za osebno higieno tožnice del pogodbeno dogovorjene nege in oskrbe, toženka pa je v letu 2013 po tožničini operaciji odklonila umivanje nog in ji je le občasno pomagala pri obuvanju nogavic, - da je toženka v določeni meri skrbela za vrt, v različnem obdobju različno intenzivno, vendar ne toliko, kot je pričakovala tožnica, kar pa je težko oceniti kot kršitev pogodbe, - da je bila toženka po pogodbi dolžna skrbeti tudi za vzdrževalna dela, je pa sama nekritično zanikala zamakanje iz njene kopalnice na stropu tožničinih prostorov, namesto da bi pristopila k reševanju problema, da tekom te pravde štiri mesece ni pristopila k aktivnemu reševanju tega problema in do sanacije ni prišlo, - da je toženka brez tožničinega dovoljenja zasedla sobo v nadstropju in jo zaklenila, kjer je tožnica spala v času življenja njenega moža J. Š., tako ravnanje pa predstavlja pogodbeno kršitev, - da je toženka v letu 2014 izpolnjevala pogodbene obveznosti v minimalnem obsegu, ko je nesporno plačevala le stroške komunale in vodarine, glede plačevanja stroškov elektrike pa sta s tožnico dosegli prirejen dogovor o plačevanju, - da tožnica in toženka živita v isti hiši, tožnica v pritličnih prostorih, pri čemer ima pravico uporabe ene sobe v nadstropju, pa ji je toženka preprečila njeno uporabo, kot je navedeno zgoraj, toženka pa v nadstropju, vendar imajo vsi prostori skupno ogrevanje, prostor pred hišo je skupen, tudi vrt je skupen, čeprav si je toženka uredila svoj vhod v stanovanjske prostore, - da sta tožnica in toženka izpovedali o zaklepanju svojih stanovanjskih prostorov, torej bi sicer lahko prosto dostopali v vse prostore, zato gre v takih okoliščinah bivanja v isti stanovanjski hiši za skupno življenje pravdnih strank, - da bo tožnica potrebovala vedno več pomoči, se pa ne more zanesti na toženkino pomoč, izgubila je zaupanje do toženke, toženka pa ni izrazila svoje pripravljenosti za izpolnjevanje obveznosti iz pogodbe o preužitku, problematični so tudi toženkini nenadni in nenapovedani odhodi ter različno dolge njene odsotnosti z naslova Š., med katerimi ni poskrbela za tožnico in je o svojih odhodih tudi ni obveščala, toženka ni zanikala svoje odsotnosti v času od 8. 1. 2017 do 15. 2. 2017 in od 20. 2. 2017 do 15. 3. 2017 in je pojasnila, da je šla v tem času k sestri, ker ni imela denarja za kurjavo.

14. Na podlagi tako ugotovljenih dejstev je sodišče prve stopnje zaključilo, da verjame tožnici, da se glede na ugotovljena dejstva ne more več zanesti na pomoč toženke, da je dogovorjeno skupno življenje objektivno nevzdržno in ni možnosti za razrešitev nastale konfliktne situacije v okviru obstoječe pogodbe o preužitku. Presodilo je, da je po sklenitvi pogodbe prišlo postopoma do spremenjenih okoliščin, ki jih ni povzročila tožnica sama in ji ni mogoče očitati, da bi take okoliščine morala ob sklenitvi pogodbe upoštevati, ali bi se jim lahko izognila, zato so izpolnjeni pogoji po 112. členu Obligacijskega zakonika (OZ) in tožnica utemeljeno zahteva razvezo pogodbe o preužitku zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti.

15. Zgoraj povzeta dejstva je sodišče prve stopnje ugotovilo na podlagi pravilne dokazne ocene vseh izvedenih dokazov, torej tudi izpovedb zaslišanih drugih prič (sosedov zakoncev P. in sosedov S. ter U. L. ter D. Š.), ki niso sorodniki tožnice in izpovedb pravdnih strank ter listinskih dokazov (priloge A14, B14-B28 in B35). Dejstvo, da so nekatere zaslišane priče tožničini sorodniki, pa samo po sebi ne more ovreči verodostojnosti njihovih izpovedb. Sicer pa je sodišče prve stopnje zaslišalo kot priče tudi toženkine sorodnike.

16. Glede na zgoraj v točki 12 te obrazložitve povzete pritožbene trditve, ki so po presoji pritožbenega sodišča pavšalne, pritožba ni mogla izpodbiti ugotovljenih pravno odločilnih dejstev, ki jih je sodišče prve stopnje pravilno in prepričljivo ugotovilo. Pritožbeno sodišče zato sprejema kot materialnopravno pravilno presojo sodišča prve stopnje, da so izpolnjene okoliščine po prvem in drugem odstavku 568. člena OZ in je izpodbijana odločitev materialnopravno pravilna.

Pavšalen in neobrazložen je tudi pritožbeni predlog, naj se zadeva dodeli v novem sojenju drugemu sodniku, zato ga pritožbeno sodišče ni obravnavalo.

Pritožbeno sodišče je še ugotovilo, da izpodbijana sodba sodišča prve stopnje ni obremenjena z nobeno od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora pritožbeno sodišče paziti uradoma (drugi odstavek 350. člena ZPP). Glede na obrazloženo je toženkina pritožba v delu glede odločitve pod točkama I/2 in delno I/3 izreka neutemeljena in jo je pritožbeno sodišče zavrnilo ter je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v tem izpodbijanem delu, torej v točkah I/2 in I/3 izreka v delu, ki se nanaša na neveljavnost vknjižbe lastninske pravice na ½ vseh navedenih nepremičnin na ime toženke in na vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja z izbrisom lastninske pravice na ime toženke in ponovnim vpisom lastninske pravice v korist tožnice (353. člen ZPP).

17. Razveljavitev odločitve o stroških postopka v točki III izreka sodbe sodišča prve stopnje je posledica delne razveljavitve izpodbijane sodbe. Odločitev o stroških pritožbenega postopka pa temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.