Jedro

Pristojni organ mora zadevo, v zvezi s katero je vložena prošnja za BPP, presoditi v vsebinskem pogledu, pri čemer mora v obrazložitvi navesti, zakaj šteje, da je zadeva očitno neutemeljena.

Izrek

1. Tožbi se ugodi in se odločba Okrožnega sodišča v Kranju, št. ... z dne ... pod točko II odpravi in se v tem delu zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek. 2. Tožnika se oprosti plačila sodnih taks.

Obrazložitev

Tožena stranka je pod točko II izpodbijane odločbe odločila, da se prošnja za brezplačno pravno pomoč v postopku za vrnitev osebnega avtomobila znamke JUGO (letnik 1987), odvzetega s strani redarstvene službe Mestne občine A, zavrne. V obrazložitvi je navedla, da je tožnik v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 19. 4. 2004 zaprosil tudi za dodelitev brezplačne pravne pomoči v postopku za vrnitev osebnega avtomobila znamke JUGO 45 E, ki ga je dne 26. 3. 2004 odvzela redarstvena služba Mestne občine A. Tožena stranka je v okviru ocene vsebinske utemeljenosti zadeve ocenjevala tudi razmerje med eventualno nastalimi stroški v primeru odobrene pomoči in objektivno vrednostjo PREDMETA spora. Ker gre za avto letnik 1987, in je ekonomska vrednost enaka nič, kar izhaja iz uradnega zaznamka z dne 20. 4. 2004, je tožena stranka ne glede na subjektivno vrednost, ki jo avto predstavlja za prosilca, njegovo prošnjo kot neutemeljeno zavrnila.

Tožnik v tožbi navaja, da je kranjska radarska služba protipravno in brez predhodnega obvestila dne 25. 3. 2004 odpeljala njegov pravilno parkiran osebni avtomobil znamke JUGO, letnik 1987, ki je bil registriran do 21. 5. 2004. Avto je zanj predstavljal največje bogastvo, saj je sedaj brez njega, v avtu pa ima tudi orodje, avtoradio, prvo pomoč, varnostni trikotnik itd. Storjena mu je bila ogromna nenadomestljiva materialna škoda, prav tako pa tudi psihofizična škoda, saj je nemočen v borbi z oblastjo. Po njegovem mnenju primer brez dvoma sodi v sodniško obravnavo, zaradi česar bo potreboval pravno pomoč.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da sodišče na podlagi 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 48/01, v nadaljevanju ZBPP) v okviru ocene vsebinske utemeljenosti zadeve, v zvezi s katero se vlaga prošnja, ne presoja le njene materialno-pravne prepričljivosti oziroma razumnosti, ampak naredi že takoj na začetku primerjavo vrednosti premeta spora ter stroškov, eventualno nastalih v primeru odobrene brezplačne pravne pomoči. Vsekakor pri tem ne sme popolnoma zanemariti subjektivne vrednosti, ki jo ima nek predmet za prosilca. Kljub temu pa mora biti za oceno vrednosti odločilna objektivna vrednost stvari, v zvezi s katero je pomoč zaprošena. Iz poizvedb, ki jih je naredila strokovna služba za brezplačno pravno pomoč, izhaja, da je ekonomska vrednost osebnega avtomobila JUGO 45 E enaka nič (uradni zaznamek z dne 20. 4. 2001 na l. št. 32). Ne glede na to, kako močan interes po vrnitvi avtomobila ima tožnik v konkretnem primeru, bi odobritev brezplačne pravne pomoči za ustrezen sodni postopek predstavljala nesorazmeren in zato nesmotrn ukrep z vidika pričakovanih nastalih stroškov, ki bi jih v končni fazi lahko nosili javni viri in s tem posledično davkoplačevalci. Iz omenjenih razlogov sodišču predlaga, da tožbo tožnika kot neutemeljeno zavrne.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije je kot zastopnik javnega interesa prijavilo udeležbo v tem upravnem sporu z vlogo št. ... z dne ....

K 1. točki izreka: Tožba je utemeljena.

V obravnavanem primeru je tožena stranka prošnjo tožnika za brezplačno pravno pomoč v zadevi vrnitve osebnega avtomobila obrazložila z argumentom o tržni vrednosti avtomobila, ki temelji na poizvedbah pri podjetju BBB (rabljena vozila) z dne 20. 4. 2004. Sodišče ocenjuje, da je obrazložitev odločitve zgolj z navedenim podatkom pomanjkljiva v tolikšni meri, da se ne da preizkusiti. Pri presoji pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči v okviru 24. člena ZBPP je namreč potrebno upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem pa, da zadeva ni očitno nerazumna, ali je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj, ali je pričakovan izid zadeve za prosilca oziroma njegovo družino življenjskega pomena, ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh in jo je razumno sprožati ali se braniti ali ugovarjati v postopku s pravnimi sredstvi glede na izid zadeve in ali je nerešena zadeva razlog, da se je oseba znašla v življenjski stiski. Pristojni organ mora zadevo, v zvezi s katero je vložena prošnja za brezplačno pravno pomoč, presoditi v vsebinskem pogledu, pri čemer mora v obrazložitvi navesti, zakaj šteje, da je zadeva očitno nerazumna.

Sodišče je tožbi ugodilo, ker je ugotovilo, da ima izpodbijana odločba take pomanjkljivosti v obrazložitvi, da je ni mogoče preizkusiti in je zato izpodbijana odločba pod točko II nezakonita. Ker iz navedenih razlogov v postopku niso bila upoštevana pravila postopka, je sodišče na podlagi 3. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00, v nadaljevanju ZUS) tožbi ugodilo ter v tem delu izpodbijano odločbo odpravilo in vrnilo zadevo v ponoven postopek.

K 2. točki izreka: Sodišče je tožnika oprostilo plačila sodnih taks na podlagi 1. odstavka 13. člena Zakona o sodnih taksah (Uradni list SRS, št. 1/90 in Uradni list RS, št. 14/91 in nadaljnji), ker okoliščine primera kažejo, da tožnik nima sredstev za preživljanje in bi bila lahko s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva s katerimi se preživlja.