Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS sodba Pdp 174/2013

ECLI:SI:VDSS:2013:PDP.174.2013 Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

odškodninska odgovornost delodajalca odmera višine odškodnine nepremoženjska škoda
Višje delovno in socialno sodišče
22. maj 2013
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Tožnik je trpel bolečine v skupnem trajanju približno pet mesecev (hude trajne bolečine tri dni po poškodbi, hude in stalne bolečine po operaciji v trajanju do štirih tednov ter lažje in občasne bolečine v trajanju do štirih mesecev). V tem času so bili opravljeni dolgotrajni in številni kontrolni pregledi, operacija v splošni anesteziji in transfuzija, tožnik je prejel infuzijo, injekcije ter uporabljal analgetike in antibiotike v visokih dozah. Upoštevajoč trajanje in obsežnost bolečin ter nevšečnosti med zdravljenjem je primerna odškodnina iz tega naslova v znesku 15.000,00 EUR.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani del sodbe v I. točki izreka delno spremeni, tako da zakonske zamudne obresti od prisojenega zneska 21.000,00 EUR tečejo od 10. 5. 2007 do plačila, obrestni zahtevek za obdobje od 28. 3. 2006 do 10. 5. 2007 pa se zavrne.

V preostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka razsodilo, da je dolžna tožena stranka plačati tožniku znesek 21.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 3. 2006 do plačila, v II. točki izreka pa je višji tožbeni zahtevek (za plačilo razlike do vtoževanih 40.950,00 EUR) zavrnilo. V III. točki izreka je odločilo, da je dolžna tožena stranka plačati tožniku stroške postopka v znesku 1.063,72 EUR v 15 dneh, po izteku tega roka z zamudnimi obrestmi (od zapadlosti) do plačila.

Tožena stranka se pritožuje zoper I. in III. točko izreka navedene sodbe iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP ter pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sodbe spremeni, tako da prisodi tožniku nižjo odškodnino in mu naloži v plačilo njene pritožbene stroške, oziroma podrejeno, da izpodbijani del sodbe razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da izpodbijana sodba nima vseh sestavin, saj v obrazložitvi niso navedeni predpisi, na katere je sodišče oprlo odločitev o glavni stvari. Manjkajo tudi razlogi glede odločitve o plačilu zakonskih zamudnih obresti. Meni, da je sodišče prisodilo previsoko odškodnino iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem. Pri odmeri te oblike odškodnine bi moralo sodišče upoštevati, da so hujše telesne bolečine spremljale tožnika le prvi mesec, kasneje pa so bile občasne in lažje ter so trajale tri ali štiri mesece. Obstoj nadaljnjih telesnih bolečin ni bil objektivno ugotovljen. Pretirano visoka je po mnenju tožene stranke tudi odškodnina za prestani strah. Ta je v hujši obliki spremljal tožnika le dva tedna. Kasneje je bil sicer sekundarni strah še prisoten, vendar pri zdravljenju ni bilo zapletov, rane so se hitro in dobro celile, brazgotine pa so se postopno tudi zmehčale tako, da ni bilo razloga za posebni strah. Navaja, da pravno priznano škodo predstavljajo psihične bolečine, ki jih oškodovanec trpi zaradi skaženosti, ne pa skaženost sama po sebi. Ugotovitve sodišča prve stopnje v zvezi s skaženostjo niso pravilne. Izvedenec je v izvedenskem mnenju zapisal, da je tožnik kot edino pomanjkljivost izpostavil spremembo barve brazgotin na rokah v hladnem vremenu, ni pa ugotovil nobenih bolečin. Zato tožnikova izjava na zaslišanju glede skaženosti ni resnična. Sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi ni sledilo mnenju izvedenca glede skaženosti, temveč izključno izpovedi tožnika. Tožena stranka meni, da tožnik ni dokazal obstoja škode iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti. Priglaša pritožbene stroške.

V odgovoru na pritožbo tožene stranke tožnik prereka navedbe iz pritožbe, predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega dela sodbe. Uveljavlja povrnitev stroškov odgovora na pritožbo.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, in skladno s drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka po 1., 2., 3., 6., 7., 11. točki, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, 12. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti in ki jih uveljavlja pritožba, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo. Deloma nepravilna je le odločitev o začetku teka zakonskih zamudnih obresti od prisojene odškodnine.

Ni podana v pritožbi očitana absolutno bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker naj sodba ne bi imela razlogov o odločilnih dejstvih, zaradi česar je ni mogoče preizkusiti. Sodišče prve stopnje je sodbo utemeljilo s pravilnimi dejanskimi in pravnimi zaključki, ima ustrezne razloge o vseh odločilnih dejstvih, zato jo je mogoče preizkusiti. Pri tem sodišče prve stopnje v obrazložitvi res ni navedlo predpisov, na katere je oprlo sodbo, vendar navedena pomanjkljivost ne vpliva na njeno zakonitost in pravilnost. Tožnika je maja 2004 na delu pri toženi stranki pri prijemu zbiralk pod visoko napetostjo poškodoval električni tok. Šlo je za kombinirano električno in termično poškodbo hude stopnje, ki se zaradi srečnih okoliščin ni končala z izgubo življenja. V posledici delovne nezgode, za katero je v celoti odgovorna tožena stranka, je tožnik utrpel opekline - dermalne površne in delno globoke na vratu, levi nadlahti, obeh zapestjih in rokah ter električne opekline na obeh zgornjih ekstremitetah, kot izhaja iz izvedenskega mnenja (list. št. 188). Ob upoštevanju kriterijev iz 179. člena Obligacijskega zakonika (OZ, Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami) je sodišče prve stopnje pravilno odmerilo celotno odškodnino za prestane in bodoče telesne bolečine ter nevšečnosti med zdravljenjem, pretrpljeni strah in duševne bolečine zaradi skaženosti. Višino nepremoženjske škode je sodišče presojalo zlasti ob upoštevanju ugotovitev sodnega izvedenca medicinske stroke specialista kirurga A.A., ki jih je podal v pisnem mnenju z dne 25. 7. 2012. Bolečine glede na intenzivnost in trajanje ter vse druge težave, ki jih je utrpel med zdravljenjem, tožnika opravičujejo do prisojene odškodnine. Pri odmeri odškodnine za utrpljene telesne bolečine so upoštevane hude trajne bolečine tri dni po poškodbi, hude in stalne bolečine po operaciji v trajanju do štirih tednov ter lažje in občasne bolečine v trajanju do štirih mesecev. Tožnik je trpel bolečine v skupnem trajanju približno pet mesecev. V tem času so bili opravljeni dolgotrajni in številni kontrolni pregledi, operacija v splošni anesteziji in transfuzija, tožnik je prejel infuzijo, injekcije ter uporabljal analgetike in antibiotike v visokih dozah. Zanj je bilo izredno neprijetno stanje popolne nemočnosti, ko je imel obe zgornji okončini popolnoma neuporabni zaradi debelih povojev. Upoštevajoč trajanje in obsežnost bolečin ter nevšečnosti med zdravljenjem je prisojena odškodnina iz tega naslova v znesku 15.000,00 EUR primerna, zato je pritožbeno zavzemanje tožene stranke za zmanjšanje odškodnine neutemeljeno.

Neutemeljeno je tudi pritožbeno zavzemanje za zmanjšanje odškodnine zaradi prestanega strahu. Iz ugotovitev sodnega izvedenca medicinske stroke izhaja, da je tožnik utrpel primarni strah, ki je trajal nekaj ur, do namestitve v bolnišnici, nato pa še dva tedna močno intenziven sekundarni strah, ki je bil do konca zdravljenja srednje intenzitete. Navedeni strah je pogojevala skrb zaradi možnih posledic in poslabšanja splošnega zdravja tožnika. Znesek 4.000,00 EUR glede na vrsto poškodbe, ki bi lahko pripeljala do trenutne srčne smrti, in potek zdravljenja predstavlja ustrezno satisfakcijo za prestani strah.

Glede skaženosti je izvedenec ugotovil, da so pri tožniku kot trajna posledica ostale brazgotine na opečenih in operiranih delih telesa. Pojem skaženosti je pravni standard, katerega vsebino zapolnjuje sodna praksa. V konkretnem primeru je prišlo do trajnih sprememb oškodovančeve zunanjosti. Te so razvidne iz priloženih fotografij (priloga A7), tožnik pa je na zaslišanju opozoril na opaznost brazgotin na rokah, ki so vidne in zanj neprijetne predvsem v poletnih mesecih. Na podlagi ugotovitve izvedenca, priloženih fotografij in tožnikove izpovedi je sodišče prve stopnje utemeljeno prisodilo tudi samostojno odškodnino iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti v znesku 2.000,00 EUR in so drugačne pritožbene navedbe neutemeljene. Prisojena odškodnina 21.000,00 EUR ustreza višini 21,28 povprečnih neto plač na dan odločitve sodišča prve stopnje, kar je v skladu s pravnim standardom pravične denarne odškodnine, obenem pa je primerljiva z dosojenimi odškodninami v podobnih primerih in ustrezno umeščena v širše družbene okvire, ki se izražajo v teh razmerjih.

Delno utemeljena je pritožba tožene stranke le v delu, ki se nanaša na datum začetka teka zakonskih zamudnih obresti od prisojenega zneska odškodnine. Kadar rok za izpolnitev ni določen, skladno z določbo drugega odstavka 299. člena OZ pride dolžnik v zamudo, ko upnik ustno ali pisno, z izvensodnim opominom ali začetkom kakšnega postopka, katerega namen je doseči izpolnitev obveznosti, zahteva od njega, naj izpolni svojo obveznost. Tožnik ni predložil dokazov o tem, da bi tožena stranka prišla v zamudo že 28. 3. 2006. V skladu z navedeno določbo zakonske zamudne obresti od prisojenega zneska ne tečejo od 28. 3. 2006 dalje, kot je to odločilo sodišče prve stopnje, temveč od 10. 5. 2007, ko je tožnik vložil tožbo zoper toženo stranko.

Pritožbeno sodišče je zato na podlagi prvega odstavka 351. člena ZPP ter pete alinee 358. člena ZPP delno spremenilo odločitev sodišča prve stopnje glede začetka teka zakonskih zamudnih obresti od dosojenega zneska odškodnine, tako kot je razvidno iz izreka. Ker v preostalem niso bili podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti tisti, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, je v tem obsegu pritožbo zavrnilo in potrdilo nespremenjeni izpodbijani del sodbe (353. člen ZPP).

Tožena stranka je s pritožbo le delno uspela glede stranske terjatve, in sicer glede datuma začetka teka zakonskih zamudnih obresti, zato je pritožbeno sodišče njen pritožbeni uspeh ocenilo kot zanemarljiv. Na podlagi drugega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom ZPP je pritožbeno sodišče odločilo, da sama krije svoje stroške pritožbenega postopka. Navedbe v odgovoru na pritožbo niso bistveno prispevale k razjasnitvi zadeve, zato stroške te vloge krije tožnik skladno s 155. členom ZPP.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia