Jedro

Obstoj duševne motnje pri zadržani osebi ugotavlja sodišče s pomočjo izvedenca psihiatrične stroke.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. S sklepom Pr 56/2017 z dne 5. 4. 2017 je sodišče po opravljenem naroku sklenilo, da se A. G., rojen 11. 3. 1957, P., zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice ... za dobo do dveh tednov, šteto od dne 3. 4. 2017 dalje. Sodišče je z dne 3. 4. 2017 sprejelo obvestilo Psihiatrične bolnišnice ..., da so brez privolitve na zdravljenju zadržali osebo A. G., ker gre pri njemu za stanje po epileptičnem napadu, ko je prenočil na nevrološki nujni pomoči, nato je bil ob pregledu časovno dezorientiran, situacijsko negotov, po heteropodatkih pa je grozil s samomorom in požigom štale. Sodišče je s sklepom z dne 4. 4. 2017 na podlagi določila prvega odstavka 61. člena ZDZdr uvedlo postopek sprejema zadržane osebe na zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih. Določilo mu je pooblaščenca, določilo je sodnega izvedenca psihiatrične stroke, nato je po izvedenem naroku, ki ga je izvedlo dne 5. 4. 2017 ugotovilo na podlagi vseh izvedenih dokazov, da so izpolnjeni pogoji za sprejem zadržane osebe na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih. Na podlagi mnenja izvedenca medicinske stroke je ugotovilo, da je pri zadržanem podanih več duševnih motenj in sicer odvisnost od alkohola, depresija in še trenutno prisoten alkoholni delirij. Izvedenec je opazil tudi precej rubeozen obraz, medtem ko je zadržani govoril tiho in komaj razumljivo. Glede na takšne ugotovitve je sodišče zaključilo, da je pri zadržanem podanih več duševnih motenj, med katerimi je trenutno v ospredju alkoholni delirij, zaradi katerega ima zadržani hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovanja svojega ravnanja. Nadalje je ugotovilo, da je zadržani pred sprejemom v Psihiatrično bolnišnico ... ogrožal svoje življenje in sicer je grozil s samomorom in grozil je s požigom. Zaradi hude motnje presoje realnosti in sposobnost obvladovanja in svojega ravnanja, tako zadržani zagotovo ogroža lastno življenje in hudo ogroža svoje zdravje. Ugotovilo je, da bolnišnično zdravljenje še ni zaključeno in da je za zadržanega edina sprejemljiva oblika zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom. Zaradi svojega duševnega stanja zadržani ni zmožen aktivno sodelovati pri zdravljenju in pri sprejemanju zdravljenja izven zaprtega oddelka. Ni pa izpolnjen pogoj za sprejem zadržanega v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda, saj pri zadržanem akutno bolnišnico zdravljenje še ni zaključeno. Pri svoji odločitvi o zadržanju je uporabilo določbe od 53. do 68. člena ZDZdr in prvega odstavka 39. člena ZDZdr, nato pa je določilo še dobo trajanja tega ukrepa, ki ga je izreklo za dobo dveh tednov, šteto od dne 3. 4. 2017. Odločilo je še o stroških postopka, nastalih na prvi stopnji.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje zadržana oseba po svojem pooblaščencu. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev pravil postopka, ki vplivajo na zakonitost odločitve. V pritožbi navaja, da sklep z dne 5. 4. 2017 temelji na tezi, da je temeljna duševna motnja pridržanega alkoholizem, to pa naj bi bila tudi podlaga za pridržanje. V tej zvezi pa je bilo dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovljeno in je zato odločitev sodišča preuranjena. Ne v sklepu sodišča, niti v zapisniku ni zaslediti, da bi bila ta teza oziroma duševna motnja oprta na kakršnekoli laboratorijske izvide, kar pa bi moralo biti storjeno, saj je izvedenec postavil diagnozo alkoholizem, za postavitev slednje pa so bistvenega pomena rezultati laboratorijskih preiskav, ki bi navedeno duševno motnjo potrjevali. Ker iz sklepa ni razvidno, da bi alkoholizem bil podprt z laboratorijskimi izvidi je pritožnik mnenja, da je dejansko stanje glede diagnoze alkoholizma zmotno in nepopolno ugotovljeno in predlaga, da se sklep razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo, da pri zadržanem obstaja več duševnih motenj in sicer odvisnost od alkohola, depresija in še trenutno prisotni alkoholni delirij. Te diagnoze je sodišče prve stopnje ugotovilo na podlagi heteroanamneze zadržane osebe in na podlagi mnenja izvedenca medicinske stroke. Sodišče je zaključilo, da zadržani v času trajajočega alkoholnega delirija, zaradi katerega ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoja ravnanja, zagotovo ogroža lastno življenje in hudo ogroža svoje zdravje. Tako sodišče prve stopnje ni kot duševno motnjo ugotovilo zgolj odvisnost od alkohola in trenutno prisoten alkoholni delirij, temveč tudi depresijo. Pritožba graja samo ugotovitev v zvezi z duševno motnjo odvisnosti od alkohola, medtem ko drugih dveh, to je depresijo in trenutno prisotnost alkoholnega delirija kot ugotovljeni diagnozi, ne izpodbija. Sodišče pa je zaključilo, da zadržani v času trajajočega alkoholnega delirija, zaradi katerega ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja, zagotovo ogroža lastno življenje in hudo ogroža svoje zdravje. Že na podlagi te diagnoze je sodišče prve stopnje imelo dovolj opore, da je odločilo, da se zadržanega zadrži v Psihiatrični bolnišnici V. za dobo do dveh tednov, ko bo ta alkoholni delirij izzvenel. Glede diagnoze alkoholizma je prav tako sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje, da obstaja tudi ta diagnoza kot duševna motnja, kar pa je ugotovilo na podlagi strokovnega mnenja za to pristojnega izvedenca psihiatrične stroke, ki je to diagnozo postavil kot strokovnjak na področju medicinske stroke. Zato pritožba nima prav, da bi lahko sodišče ugotovilo obstoj alkoholizma le z laboratorijskimi preiskavami, ki bi navedeno duševno motnjo potrjevale. Laboratorijske preiskave duševne motnje ne morejo potrjevati, lahko samo ugotovijo trenutno alkoholiziranost določene osebe, izvedenec medicinske stroke pa je tisti, ki ugotavlja na podlagi svojega lastnega strokovnega znanja ter heteroanamneze, ali obstaja duševna motnja pri zadržani osebi tudi v obliki odvisnosti od alkohola. Tako je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje glede odvisnosti od alkohola, ki obstaja pri zadržani osebi, kot bistveno duševno motnjo pa je za odločitev sodišča prve stopnje bilo odločilno, da obstaja trenutno prisotni alkoholni delirij, ki je v vzročni zvezi z nevarnostjo, da bo zadržani, v kolikor se ne bi zdravil v zaprtem oddelku, zagotovo ogrozil lastno življenje ali ogrozil svoje zdravje. Zaradi trenutnega alkoholnega delirija je sodišče, na podlagi mnenja izvedenca ugotovilo, da je pri zadržani osebi zaradi zmedenosti in dezorientiranosti povsem realno pričakovati, da bi z odprtega oddelka odtaval, se izgubil, ne bi znal priti nazaj, medtem, ko po prenehanju delirija še vedno obstaja velika možnost samomorilnega vedenja, zato je zdravljenje nujno potrebno.

5. Glede na obrazloženo se tako izkaže pritožba zadržane osebe za neutemeljeno, saj je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo obstoj duševnih motenj, dejstvo, da zaradi teh duševnih motenj zadržani ogroža svoje lastno življenje in zdravje, navedenih vzrokov pa ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, kakor z izrečenim ukrepom. Sodišče prve stopnje je tako v zvezi z izrekom ukrepa pravilno uporabilo prej citirano materialno pravo. Pravilno je uporabilo določbo prvega odstavka 39. člena ZDZdr, določbe 53. do 68. člena ZDZdr, ter določbo člena 70. in 71. ZDZdr. Zato je utemeljeno poseglo v njegovo ustavno zagotovljeno pravico do svobode, saj je le-ta poseg bil upravičen in nujen, ker bo le s takojšnjim zdravljenjem v Psihiatrični bolnišnici V., mogoče zaščiti njegovo zdravje in življenje. Iz pritožbe niso razvidni pritožbeni razlogi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in, ker se sodišču prve stopnje niso pripetile tiste bistvene kršitve določb ZPP, na katere mora paziti sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s členom 37 ZNP), je sodišče druge stopnje ob uporabi določbe 2. točke drugega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s členom 37 ZNP, pritožbo zadržane osebe kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

6. O pritožbenih stroških pooblaščenca zadržane osebe bo odločilo sodišče prve stopnje.