Jedro

Pravna oseba, ki je prenehala obstajati, ne more biti pravdna stranka, ker nima pravne subjektivitete.

Ko je tožena (pravna) oseba, ki v trenutku vložitve tožbe ni več obstajala, gre za pomanjkljivost, ki je ni mogoče odpraviti. Takšna situacija je urejena v petem odstavku 81. člena ZPP. Ta določa, da sodišče v takšnih primerih tožbo zavrže.

Izrek

I. Pritožba se zavrže. II. DUTB d. d. sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo odgovor na tožbo, ki ga je vložila Družba za upravljanje terjatev bank d.d. (v nadaljevanju DUTB) Navedlo je, da navedena družba ni stranka tega postopka, v svoji vlogi pa ni z ničemer pojasnila, zakaj vlaga odgovor na tožbo v svojem imenu.

2. Zoper takšno odločitev se iz vseh pritožbenih razlogov, naštetih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pravočasno pritožuje DUTB Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, DUTB obravnava kot toženo stranko in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo pritožbenim razlogom pritrjuje, navaja pa, da DUTB ni upravičena do povračila pritožbenih stroškov.

4. Pritožba ni dovoljena.

5. Obravnavana zadeva predstavlja gospodarski spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena ZPP). V tovrstnih sporih veljajo posebna postopkovna pravila, ki odstopajo od splošnih pravil pravdnega postopka in ki zaradi njihove bagatelnosti racionalizirajo posamezne faze postopka. To velja tudi za pritožbeni postopek. Tako je v prvem odstavku 447. člena ZPP izrecno določeno, da je v sporih majhne vrednosti dovoljena posebna pritožba samo zoper sklepe, s katerimi je postopek končan. V drugem odstavku istega člena pa je nadalje navedeno, da je druge sklepe, zoper katere bi sicer bila dovoljena pritožba, dovoljeno izpodbijati samo s pritožbo zoper odločbo, s katero je bil postopek končan.

6. Z izpodbijanim sklepom postopek v obravnavanem sporu ni bil končan, saj z njim ni bilo odločeno o glavni stvari. To bo sodišče prve stopnje moralo storiti v nadaljevanju postopka. Pravni pouk, ki ga je slednje zapisalo v izpodbijanem sklepu je tako napačen, stranka (oziroma v obravnavanem primeru njena pravna naslednica, ki (še) niti ni stranka postopka in (še) ni bila pozvana, da na tožbo odgovori, saj je sodišče tožbo vročalo X., d. d., kot je razvidno iz povratnice v spisu) pa z napačnim pravnim poukom ne more pridobiti več pravic, kot jih ima po zakonu.

7. Kljub temu višje sodišče dodaja, da je bila v obravnavanem primeru v tožbi kot tožena stranka označena pravna oseba, ki v času vložitve tožbe ni več obstajala. Družba X. d. d. je bila namreč iz sodnega registra izbrisana 2. 3. 2016, tožba pa je bila vložena 30. 9. 2016 (torej več kot 6 mesecev po njenem izbrisu). Pravna oseba, ki je prenehala obstajati, ne more biti pravdna stranka, ker nima pravne subjektivitete (prvi odstavek 76. člena ZPP).

8. Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča(1) gre v primerih, ko je tožena (pravna) oseba, ki v trenutku vložitve tožbe ni več obstajala, za pomanjkljivost, ki je ni mogoče odpraviti. Takšna situacija je urejena v petem odstavku 81. člena ZPP. Ta določa, da sodišče v takšnih primerih tožbo zavrže. Navedeno (spet po uveljavljeni praksi Vrhovnega sodišča) velja tudi v primerih, ko je pravna oseba prenehala obstajati s pripojitvijo, torej na način, ki ima po določbi šestega odstavka 580. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) za posledico univerzalno pravno nasledstvo prevzemne družbe. Tudi v primeru univerzalnega pravnega nasledstva gre namreč s stališča pravne identitete za drugo osebo. Ta se lahko na pasivni strani vključi v postopek le s spremembo tožbe po 187. členu ZPP(2), torej tako, da tožeča stranka navede novega toženca, ki naj v pravdo vstopi namesto prvotnega toženca. Z vprašanjem, ali je tožeča stranka to predlagala v odgovoru na pritožbo, se bo tako moralo ukvarjati sodišče prve stopnje v nadaljnjem postopku.

9. Navedeno moralo upoštevati sodišče prve stopnje pri nadaljnjem odločanju. Ker pa, kot rečeno, vsebinsko odločanje o predmetu pritožbe ni dovoljeno, pa je višje sodišče slednjo zavrglo (1. točka 365. člena ZPP).

10. Izrek o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Ker DUTB d. d. s pritožbo ni uspela, mora sama kriti stroške, ki so ji z njo nastali (prvi odstavek 154. člena ZPP).

Op. št. (1): Tako npr. VS RS v sklepih III Ips 65/2002, II Ips 398/2009, II Ips 372/2004 Op. št. (2): Glej VS RS sklep III Ips 65/2002