Jedro

Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom izpodbijanega sklepa, da izročitev kupoprodajne pogodbe še ne predstavlja zadostne podlage za pridobitev lastninske pravice na vozilu. Tudi v primeru simbolične izročitve mora prenosnik pridobitelju namreč omogočiti razpolaganje z vozilom, česar pa zgolj sklenjeni zavezovalni pravni posel s pooblastilom za registracijo ne omogoča.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopa se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katero bi se toženki prepovedala odtujitev in obremenitev vozila CUPRA ..., št. šasije ..., in odločitev o stroških postopka pridržalo za končno odločbo.

2.Zoper sklep se pritožuje tožnica ter pritožbenemu sodišču predlaga, da ga spremeni in ugodi predlogu za izdajo začasne odredbe. Izpostavlja, da ji je dobavitelj izdal račun, na katerem jo je pooblastil, da uredi vse potrebno za registracijo vozila. Iz računa izhajata plačili davka na motorna vozila in okoljske dajatve, za vozilo je bilo pridobljeno tudi potrdilo o skladnosti za posamično odobreno vozilo, ki je potrebno za registracijo uvoženega rabljenega vozila, ter sklenjeno obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti, s čimer so bili izpolnjeni vsi pogoji za registracijo po 30. členu Zakona o motornih vozilih (ZMV-1). Ker registracija vozila že omogoča razpolaganje z vozilom, je bil izpolnjen pridobitni način iz drugega odstavka 60. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Življenjsko logično je, da se pri nakupu vozila najprej uredi registracijo, šele nato se vozilo fizično odpelje od dobavitelja. Sodišče se z navedenimi okoliščinami ni ukvarjalo, temveč je izročitev vozila vezalo na pridobitev ključa ali prometnega dovoljenja. Pri slednjem ni pojasnilo, zakaj bi bilo potrebno, če vozilo v Sloveniji sploh še ni bilo registrirano. Prav tako ni bistvena izročitev ključev, saj lahko lastnik, ki se izkaže z veljavnim prometnim dovoljenjem na svoje ime, naroči izdelavo novih ključev, če avto fizično dostavi na servis. Sodišče ni pojasnilo, zakaj tožnica ne bi mogla nadalje razpolagati z vozilom in je presoja dejstva izročitve bistveno preozka. Tožnica poudarja, da ji je bila izročena vsa potrebna dokumentacija, zato je v skladu z določbami SPZ že pridobila lastninsko pravico na vozilu in je v dobri veri. Sodna praksa, na katero se je sklicevalo sodišče, ni uporabljiva, ker se nanaša na vozila, ki so bila predhodno že registrirana v Sloveniji, zato je za njih že obstajalo slovensko prometno dovoljenje.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.V obravnavani zadevi tožnica zatrjuje, da je lastnica vozila CUPRA ... (v nadaljevanju sporno vozilo) ter od toženke kot njegove posestnice z lastninsko tožbo zahteva njegovo vrnitev. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlagano začasno odredbo na prepoved odtujitve spornega vozila, ker je presodilo, da zatrjevana lastninska pravica tožnice ni z verjetnostjo izkazana.

5.Po določilu 60. člena SPZ se lastninska pravica na premičnini s pravnim poslom pridobi z izročitvijo v posest pridobitelja, ki se šteje za opravljeno tudi z izročitvijo listine, na podlagi katere pridobitelj razpolaga s premičnino, kot tudi z izročitvijo kakšnega njenega dela, ali pa z izločitvijo ali drugačno označitvijo stvari, ki pomenijo njeno izročitev. Če so izpolnjeni omenjeni pogoji, se ob veljavnem odplačnem pravnem poslu in dobri veri pridobitelja lastninska pravica pridobi tudi, če prenosnik ni imel pravice razpolagati s stvarjo, če je bila premičnina prodana na javni dražbi, če prenosnik daje v okviru svoje dejavnosti takšne premičnine v promet ali če je prenosnik pridobil premičnino v posest po volji njenega lastnika (64. člen SPZ).

6.V obravnavani zadevi ni sporno, da vozilo tožnici ni bilo izročeno, ne fizično ne preko izročitve ključev, prav tako zanj v Sloveniji še ni bilo izdano prometno dovoljenje, ki po sodni praksi predstavlja listino, na podlagi katere pridobitelj lahko razpolaga s premičnino. Sporno pa je, ali lahko takšno listino v konkretnih okoliščinah uvoza tujega vozila, ob opravljeni homologaciji, plačilu kupnine, davka na motorna vozila in okoljske dajatve, predstavlja kupoprodajna pogodba, na kateri je pooblastilo kupcu, da uredi vse potrebno za registracijo vozila. Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom iz 9. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa, da izročitev takšne kupoprodajne pogodbe še ne predstavlja zadostne podlage za pridobitev lastninske pravice na vozilu. Tudi v primeru simbolične izročitve mora prenosnik pridobitelju namreč omogočiti razpolaganje z vozilom, česar pa zgolj sklenjeni zavezovalni pravni posel s pooblastilom za registracijo ne omogoča.

7.Zavajajoče so pritožbene navedbe, da so v danem primeru izpolnjeni vsi pogoji, ki jih za registracijo določa 30. člen ZMV-1. Kupoprodajna pogodba s pooblastilom za registracijo namreč ne predstavlja dokazila o izvoru in lastništvu vozila ali posameznih delov vozila, ki so bili dodatno vgrajeni (npr. šasija, motor). Takšno listino v skladu s 14. členom Pravilnika o registraciji motornih in priklopnih vozil prestavlja zadnje tuje prometno dovoljenje oziroma ustrezna javna listina, ki je dokazilo o lastništvu vozila po predpisih tuje države, v kateri je bilo vozilo nazadnje registrirano, če ni bilo registrirano v Republiki Sloveniji. Ker tožnica ne zatrjuje, da bi ji bila takšna listina izročena, pogojev za pridobitev lastninske pravice po 60. členu SPZ ni z verjetnostjo izkazala.

8.Pritožbeno sodišče je glede na navedeno neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

9.Ker so stroški postopka v zvezi z začasno odredbo del pravdnih stroškov, je pritožbeno sodišče odločitev o pritožbenih stroških pridržalo za končno odločbo.

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 272, 272/1 Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 60, 64 Zakon o motornih vozilih (2017) - ZMV-1 - člen 30

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.