Jedro

Izbris samostojnega podjetnika iz Poslovnega registra ne pomeni prenehanja izvršilnega postopka, ker prenehanje opravljanja gospodarske dejavnosti samostojnega podjetnika ne pomeni prenehanja stranke in tako ne gre za neodpravljivo procesno pomanjkljivost za nadaljevanje postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

Z v uvodu navedenim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo izvršilni postopek in razveljavilo vsa morebiti opravljena izvršilna dejanja. Dolžnica je namreč bila dne 24. 12. 2011 izbrisana iz Poslovnega registra Slovenije in je tako prenehala obstajati kot samostojna podjetnica.

Zoper ta sklep sodišča prve stopnje se pritožuje upnik. V pritožbi navaja, da je samostojni podjetnik fizična oseba, ki opravlja pridobitno dejavnost na trgu, in ki za svoje obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem. Izbris samostojnega podjetnika iz Poslovnega registra ne pomeni prenehanja izvršilnega postopka, ker prenehanje opravljanja gospodarske dejavnosti ne pomeni prenehanja stranke. Zato izbrisani samostojni podjetnik kot fizična oseba še naprej odgovarja za obveznosti, ki so nastale do trenutka prenehanja opravljanja gospodarske dejavnosti.

Pritožba je utemeljena.

Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje svojo odločitev o ustavitvi postopka in razveljavitvi morebiti opravljenih izvršilnih dejanj oprlo na ugotovitev, da je bila dolžnica dne 24. 12. 2011 izbrisana iz Poslovnega registra Slovenije, ter na določbe 81. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom in 76. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

ZPP v prvem odstavku 81. člena določa, da v primeru, če sodišče ugotovi, da tisti, ki nastopa kot stranka, ne more biti pravdna stranka, pa se da ta pomanjkljivost odpraviti, zahteva od tožeče stranke, naj popravi v tožbi, kar je treba, ali ukrene kaj drugega, da se postopek lahko nadaljuje z osebo, ki je lahko pravdna stranka. Sodišče lahko da stranki rok za odpravo pomanjkljivosti (tretji odstavek 81. člena ZPP). Če pa se omenjene pomanjkljivosti ne da odpraviti ali če brez uspeha preteče dani rok, razveljavi sodišče s sklepom pravdna dejanja, ki jih je opravilo v postopku, kolikor jih zadene ta pomanjkljivost; če pa je pomanjkljivost taka, da onemogoča nadaljnjo pravdo, zavrže tožbo (peti odstavek 81. člena ZPP). V 76. členu ZIZ je določeno, da poleg drugih primerov, ki so določeni v tem zakonu, sodišče ustavi izvršbo po uradni dolžnosti, tudi če je izvršilni naslov pravnomočno odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega, oziroma če je razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti. Kadar sodišče ustavi izvršbo, s tem razveljavi, če zakon ne določa drugače, tudi opravljena izvršilna dejanja, kolikor s tem niso prizadete pridobljene pravice drugih oseb.

Šesti odstavek 3. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) določa, da je podjetnik po ZGD-1 fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. Prvi odstavek 7. člena ZGD-1 pa določa, da sta podjetnik in družba odgovorna za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Podjetnik je torej fizična in ne pravna oseba, kar pomeni, da dolžnik – samostojni podjetnik celo po zaključku stečaja preneha obstajati le kot nosilec samostojne dejavnosti, deluje pa še naprej kot fizična oseba. Če pride do izbrisa dolžnika kot samostojnega podjetnika iz Poslovnega registra Slovenije, gre tudi pri tem le za nastalo pomanjkljivost v označitvi dolžnika, ki jo je mogoče odpraviti in nadaljevati postopek zoper pravilno označenega dolžnika (prim. npr.: sklep Višjega sodišča v Ljubljani Cpg 2051/2005 z dne 25. 5. 2005). Sodišče prve stopnje je tako zmotno presodilo, da pomanjkljivosti v zvezi s tem, da je bila dolžnica kot samostojna podjetnica izbrisana iz Poslovnega registra Slovenije, predstavlja neodpravljivo pomanjkljivost in je v posledici takega zmotnega zaključka zmotno uporabilo določbe 81. člena ZPP v zvezi s 15. členom in 76. členom ZIZ. Tako se pritožbene navedbe, da izbris samostojnega podjetnika iz Poslovnega registra ne pomeni prenehanja izvršilnega postopka, ker prenehanje opravljanja gospodarske dejavnosti ne pomeni prenehanja stranke, in da samostojni podjetnik še naprej odgovarja za obveznosti, ki so nastale do trenutka prenehanja opravljanja gospodarske dejavnosti, izkažejo za utemeljene.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ upnikovi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo.