Jedro

V postopku odobritve pravnega posla v zvezi s kmetijskim zemljiščem, gozdom ali kmetijo upravni organ preizkusi, ali so izpolnjeni vsi pogoji za prodajo zaščitene kmetije, ali je prodaja potekala po postopku, ki je določen s tem zakonom in ali je upoštevan prednostni vrstni red kupcev. Prvostopni in drugostopni organ sta na podlagi pridobljenih podatkov o namenski rabi na podlagi zemljiško knjižnih izpiskov za te nepremičnine pravilno ugotovila dejansko stanje in pravilno uporabila materialno pravo ter zaključila, da ne gre za zaščiteno kmetijo, v posledici česar ni razlogov, da se pravni posel ne odobri.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je prvostopni organ zavrnil odobritev pravnega posla, prodaje kmetijskega in gozdnega zemljišča v lasti dolžnika A.A. (sedaj tožeče stranke) v korist ponudnika B.B., ki je na drugi javni dražbi pri Okrajnem sodišču v Mariboru, dne 8. 9. 2017 ponudil najvišjo ceno za nakup gozdnega in kmetijskega zemljišča parc. št. 348/2, 360/1, 360/2, vse k.o. ... do celote. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da iz potrdila o namenski rabi za predmetne nepremičnine izhaja, da so vse opredeljene kot območje gozdov ali kot drugo kmetijsko zemljišče, da je bil A.A. vpisan kot lastnik spornih nepremičnin v zemljiški knjigi, da ne gre za promet z zaščiteno kmetijo v smislu 2. člena Zakona o delovanju kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju ZDKG), in da zahtevek ni v nasprotju z določili tretjega odstavka 19. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ).

2. Tožnik je zoper prvostopno odločbo vložil pritožbo, ki jo je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot neutemeljeno zavrnilo. Potrdilo je razloge prvostopnega organa in se opredelilo do pritožbenih navedb, da parc. št. 360/1 k.o. ... naj ne bi obstajala in naj ne bi bila v lasti pritožnika. Ugotovilo je, da nepremičnina parc, št. 360/1 k.o. ... res ne obstaja več, vendar iz zgodovinskega izpiska iz zemljiške knjige za navedeno parc. št. izhaja, da je bila navedena parcela do izbrisa v lasti pritožnika, da sta bili namesto izbrisane parc. št. 360/1, vpisani parc. št. 360/3 in parc. št. 360/4 k.o. ..., in da sta obe novonastali parceli še vedno v lasti pritožnika. Prav tako iz katastrskih podatkov izhaja, da je skupna površina novonastalih zemljišč parc. št. 360/3 (123 m2) in parc. št. 340/4 (3512 m2) enaka prejšnji parc. št. 360/1, to je 3.635m2. Ob izdaji izpodbijane odločbe, dne 19. 10. 2017 pa je parc. št. 360/1 k.o. ... še obstajala in bila vpisana v zemljiški knjigi kot last tožnika A.A. 3. Tožeča stranka izpodbija takšno odločitev s tožbo v tem upravnem sporu, v kateri ponavlja navedbe iz pritožbe, da je postopek izdaje ničen, saj se je izvedla sprememba parcelacije parc. št. 360/1, ki ne obstaja več, tožnik pa tudi ni njen lastnik. Prav tako graja delovanje UE Maribor, ki je umaknila njegovo ponudbo za prodajo vseh nepremičnin z dne 5. 9. 2017, pri čemer je brez pomislekov dovolila pravni posel za parceli z zemljišči z drugimi parcelnimi številkami. Tožeča stranka sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi.

4. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo prerekala navedbe iz tožbe in se zavzemala za njeno zavrnitev. Navaja, da je v predmetni zadevi organ prve stopnje ravnal skladno s 25. in tretjim odstavkom 19. člena ZKZ in skladno s sodno prakso. Ker predmetne parcele niso del zaščitene kmetije, ni ovire za odobritev pravnega posla po 1. alineji tretjega odstavka 19. člena ZKZ v zvezi z drugim odstavkom 25. člena ZKZ. Organ prve stopnje je pred izdajo izpodbijane odločbe preveril tudi podatke v zemljiški knjigi in pri tem ugotovil, da je na dan 19. 10. 2017, to je na dan izdaje odločbe, parc. št. 360/1 k.o. ... bila vpisana v zemljiški knjigi kot last A.A. 5. Tožba ni utemeljena.

6. Sodišče se z dejanskimi in pravnimi ugotovitvami tako organa prve stopnje, kot tudi organa druge stopnje strinja, prav tako se strinja z razlogi, s katerimi je drugostopni organ zavrnil pritožbene ugovore. Sodišče razloge organa prve in druge stopnje povzema kot svoje v smislu drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ob tem pa glede na tožbena zatrjevanja še dodaja:

7. V skladu s prvim odstavkom 25. člena ZKZ mora izvršilno sodišče po končani javni dražbi kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, ponudnika, ki je ponudil najvišjo ceno, napotiti na pristojno upravno enoto, da v roku, ki mu ga določi, poda vlogo za pridobitev odobritve pravnega posla. Kot izhaja iz podatkov upravnega spisa, je B.B. kot edini ponudnik na javni dražbi, ki se je dne 8. 9. 2017 izvršila pred Okrajnim sodiščem v Mariboru v zadevi opr. št. In 357/2014, tega dne s strani sodišča bil napoten, da v roku 8 dni vloži vlogo za pridobitev odobritve na nakup spornih nepremičnin. Slednji je nato dne 8. 9. 2017, torej še istega dne pri Upravni enoti vložil vlogo za odobritev pravnega posla pri prometu s kmetijskim zemljiščem, gozdom ali kmetijo. Prav tako je vlogi priložil Zapisnik o naroku o opravljeni drugi javni dražbi z dne 8. 9. 2017, kot to zahteva drugi odstavek 25. člena ZKZ.

8. V postopku odobritve pravnega posla v zvezi s kmetijskim zemljiščem, gozdom ali kmetijo, upravni organ v skladu s tretjim odstavkom 19. člena v zvezi s prvim in drugim odstavkom 25. člena ZKZ preizkusi, ali so izpolnjeni vsi pogoji za prodajo zaščitene kmetije, ali je prodaja potekala po postopku, ki je določen s tem zakonom in ali je upoštevan prednostni vrstni red kupcev po 23. členu tega zakona. Sodišče ugotavlja, da sta prvostopni in drugostopni organ na podlagi pridobljenih podatkov o namenski rabi parc. 348/2, 360/1 in 360/2 k.o. ... in na podlagi zemljiško knjižnih izpiskov za te nepremičnine pravilno ugotovila dejansko stanje in pravilno uporabila materialno pravo, ter zaključila, da ne gre za zaščiteno kmetijo, v posledici česar ni razlogov, da se pravni posel ne odobri.

9. V zvezi s tožbenimi navedbami, da naj bi bila izpodbijana odločba nična, ker nepremičnina 360/1 k.o. ... ne obstaja več, tožnik pa ni več lastnik nepremičnine, pa so tudi pravilni razlogi drugostopnega organa, da je v trenutku izdaje izpodbijane odločbe, dne 19. 10. 2017 parc. št. 360/1 še obstajala, kot njen lastnik pa je bil v zemljiški knjigi vpisan tožnik, A.A. Navedeno izhaja iz zgodovinskega izpiska iz zemljiške knjige za to nepremičnino, ki se nahaja v upravnem spisu. V upravnem sporu namreč sodišče preveri izpodbijano odločbo po stanju (pravnem in dejanskem) na dan izdaje odločbe. V skladu z načelom zakonitosti (6. člen Zakona o splošnem upravnem postopku - v nadaljevanju ZUP1) se vprašanje formalne in materialne zakonitosti odločbe presoja po pravnem in dejanskem stanju ob izdaji odločbe, to je praviloma prvostopenjska odločba, torej na podlagi takrat veljavnih predpisov in pred izdajo odločbe ugotovljenih dejstev (138. člen ZUP2). Kasnejše spremembe dejanskega stanja, nastale po izdaji odločbe, na pravilnost oziroma zakonitost odločbe organa prve stopnje ne morejo vplivati.3

10. Pa tudi sicer sama parcelacija4, torej delitev nepremičnine na manjše dele, ne pomeni spremembe lastništva. V skladu s prvim odstavkom 48. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) se namreč nove parcele, nastale s parcelacijo, in njihove meje, evidentirajo v zemljiškem katastru na podlagi upravnega postopka, na zahtevo lastnika oziroma druge osebe, ki ima po zakonu pravico zahtevati parcelacijo. Kot je obrazložil drugostopni organ, kar med strankama ni bilo sporno, je skupna površina razdeljene nepremičnine parc. št. 360/1 v parc. št. 360/3 in parc. št. 260/4, ostala enaka. V skladu s tretjim odstavkom 47. člena ZEN pomeni delitev parcele oblikovanje dveh ali več parcel iz ene parcele in zato površina novo nastalih parcel v postopku parcelacije tudi ne more biti drugačna, kot je bila površina prvotne parcele pred delitvijo.

11. Po obrazloženem, ko sodišče tudi ni ugotovilo uradno upoštevanih kršitev določb upravnega postopka iz drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi z tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1, in ker je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, je sodišče tožbo v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

12. Sodišče je v obravnavani zadevi v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 odločilo na seji in ni opravilo glavne obravnave, saj relevantno dejansko stanje za odločitev v zadevi, in sicer, da je bil tožnik lastnik nepremičnine parc. št. 360/1 v času izdaje izpodbijane odločbe (dne 19. 10. 2017), da so nepremičnine parc. št. 360/1, 360/3 in 260/4 evidentirane kot druga kmetijska zemljišča in gozdovi, in da le-te ne predstavljajo del zaščitene kmetije, ni bilo sporno.

1 Prvi odstavek 6. člena ZUP določa, da odloča organ v upravni zadevi po zakonu, podzakonskih predpisih, predpisih samoupravnih lokalnih skupnosti in splošnih aktih, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil. 2 Prvi odstavek 138 člena ZUP določa, da je treba pred izdajo odločbe ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki os za odločitev pomembne, in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi. 3 Tako sodba VSRS X Ips 438/2005 z dne 10. 9. 2009 in sodba UPRS IV U 75/2015 z dne 14. 1. 2016. 4 Prvi odstavek 47. člena ZEN določa, da je parcelacija združitev parcel in delitev parcel.