Jedro

Medsebojna razmerja bodo dokončno razrešena z odločitvijo v postopku delitve solastne stvari in v tem okviru tudi poračunana vrednostna neravnotežja.

Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga nasprotne udeleženke za prekinitev postopka do zaključka postopka za delitev solastnine. Gre namreč za postopka z različnim ciljem, v obravnavanem gre za začasno ureditev spornih razmerij glede rabe stvari, v postopku za razdružitev solastnine pa bo solastninska skupnost prenehala obstajati, s tem pa tudi nadaljnja potreba po urejanju solastniških razmerij.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom: uredilo režim uporabe štirih solastnih nepremičnin udeleženk, upoštevajoč skico izvedenca mag. A. A., ki je sestavni del sklepa, tako da predlagateljica uporablja modro pobarvano zemljišče, nasprotna udeleženka zeleno, skupno pa ostane zemljišče, ki je pobarvano rumeno, pri čemer ima nasprotna udeleženka možnost uporabe priključka za vodo in elektriko pod sredino terase na modrem delu zemljišča (1. točka izreka); zavrnilo je ponovni predlog nasprotne udeleženke za prekinitev postopka (2. točka izreka) in odločilo o stroških postopka (3. in 4. točka izreka).

2. Zoper sklep vlaga pritožbo nasprotna udeleženka iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov. Opozarja, da se odločitev nanaša na nepremičnino, ki ni v solasti strank. Sklepu tudi ni priložena skica, zato ga ni mogoče izvršiti, kar je razlog za njegovo razveljavitev. Odločitev sodišča, ki dopušča izjemo pri uporabi priključka za vodo in elektriko pod sredino terase, je neizvršljiva, vsebinsko pa je uporaba zemljišča še vedno neurejena. Sodišče je dejansko stanje ugotovilo napačno in ni zasledovalo ureditve, ki solastnikom omogoča običajno rabo stvari. Že dejstvo, da je nasprotni udeleženki priznalo pravico uporabe priključka, kaže, da bi ta del v uporabo morala dobiti pritožnica. Napačna je tudi odločitev o zavrnitvi predloga za prekinitev postopka, ki je ni mogoče preizkusiti. Začasna ureditev razmerja ne bo prinesla miru, to se bo zgodilo zgolj z zaključkom postopka za delitev solastnine. Sodišče bi v postopku moralo angažirati cenilca, ki bi ocenil vrednost posameznega dela zemljišča, šele potem bi lahko odločilo o načinu uporabe. Pri tem bi moralo upoštevati ustaljeno rabo, ki jo je uvedel pokojni oče nasprotne udeleženke. Angažiranje cenilca je nujno tudi zaradi ugotovitve vrednosti posameznih delov zemljišč zaradi greznice, škarpe in zamika pri terasi. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje, ki naj dodatno angažira izvedenca geodetske stroke zaradi dopolnitve izvedeniškega mnenja in sodnega cenilca, ki bo ovrednotil različne namembnosti in kvalitete zemljišč z isto namembnostjo.

3. Na pritožbo je odgovorila predlagateljica in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Udeleženki sta solastnici štirih parcel, ki v naravi predstavljajo zemljišče ob stanovanjski stavbi, to pa v nadaljevanju po brežini prehaja v zemljišče za turizem. Med njima že vrsto let potekajo spori, teče tudi postopek za delitev solastnine. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje začasno uredilo sporna razmerja glede uporabe zemljišča ter se pri svoji odločitvi naslonilo na ugotovitve ob ogledu, takrat dana (delna) soglasja strank glede razmejitve rabe in skico izvedenca geodeta, po kateri je uporaba ravninskega in spodnjega neravnega zemljišča okvirno enakovredna. Pritožbeno sodišče glede na namen izpodbijanega sklepa, ki ni v razdružitvi solastnine, temveč zgolj v ureditvi njene rabe, dokler ta obstaja, odločitev sprejema, saj ustrezno upošteva interese obeh udeleženk postopka glede na njuno siceršnjo rabo stanovanjske hiše ter obema nudi možnost zadostne uporabe zelene površine za vrt ali rekreacijo. Medsebojna razmerja bodo dokončno razrešena z odločitvijo v postopku delitve solastne stvari in v tem okviru tudi poračunana vrednostna neravnotežja.

6. Neutemeljen je pritožbeni očitek o nezakonitosti sklepa, ker se nanaša na nepremičnino, ki ni v solasti udeleženk. Gre za očitno pomoto zaradi podvojene številke, ki jo bo sodišče prve stopnje lahko kadarkoli odpravilo s popravnim sklepom v skladu s 328. členom ZPP v zvezi s 37. členom ZNP. Sodni odločbi v spisu je pripeta skica, ki je njen sestavni del, zato je sklep izvršljiv. Ker je pritožnica skico nedvomno prejela, saj je nanjo podala pripombe, ji z morebitno vročitvijo nepopolnega sklepa (brez pripete skice) ni bila odvzeta možnost sodelovanja v postopku. Da je nasprotni udeleženki nedvomno jasno, kako je sodišče rabo uredilo, pa izhaja tudi iz vsebine te pritožbe.

7. Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi (ponovnega) predloga nasprotne udeleženke za prekinitev postopka do zaključka postopka za delitev solastnine. Gre namreč za postopka z različnim ciljem, v obravnavanem gre za začasno ureditev spornih razmerij glede rabe stvari, v postopku za razdružitev solastnine pa bo solastninska skupnost prenehala obstajati, s tem pa tudi nadaljnja potreba po urejanju solastniških razmerij. Razloga za prekinitev na podlagi 206. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP torej ni, kar je sodišče ustrezno pojasnilo v 5. točki izpodbijanega sklepa in so nasprotni pritožbeni očitki neutemeljeni.

8. V postopku je bilo ugotovljeno, da ima nasprotna udeleženka svoj priključek za vodo, kljub temu pa ji je sodišče z izpodbijanim sklepom omogočilo tudi uporabo priključka za vodo in elektriko pod teraso. Gre za rešitev v korist pritožnice, ki upošteva njeno dotedanjo rabo omenjenih priključkov. Odločitev v tem delu ni neizvršljiva, saj je udeleženkama znano, na katera priključka se nanaša in kakšna je njuna obveznost glede omogočanja (nemotene) uporabe in načina uporabe tega dela zemljišča. Zgolj (so)uporaba priključka pa še ne predstavlja podlage za uporabo preostalega zemljišča na tem delu solastne nepremičnine.

9. Kot je uvodoma pojasnjeno obravnavani postopek ni namenjen cenitvi solastnih nepremičnin ter določitvi uporabe glede na vrednost posameznega zemljišča, temveč določitvi uporabe, ki bo funkcionalna za obe solastnici. Pritožba se zato neutemeljeno zavzema za angažiranje cenilca, ki bi ovrednotil namembnosti posameznih zemljišč, pri čemer bi upošteval tudi vrednost zemljišča pod škarpo, greznico in zamik pri terasi. Vrednostno upoštevanje zemljišča bo predmet delitve solastnine, kjer bo razlika v vrednosti po razdružitvi tudi poračunana, v tem postopku pa je sodišče namembnost pravilno upoštevalo v okviru ugotavljanja funkcionalnosti zemljišča in posledično začasne razdelitve njegove uporabe. Tudi pavšalno sklicevanje nasprotne udeleženke, da sodišče ni upoštevalo rabe, kot jo je uvedel njen pokojni oče (ki je umrl leta 2002), pri čemer te niti ne opredeli, na pravilnost sprejete odločitve ne more vplivati.

10. Po povedanem je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.