Up-217/97

18.9.1997

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe D. K. iz N. m., ki ga zastopa B. Š., odvetnik v N. m. na seji senata dne 18. septembra 1997

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba D. K. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Kp 137/97 z dne 26.5.1997 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Novem mestu št. Ks 44/97 z dne 15.5.1997 se ne sprejme v obravnavo.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pritožnik je dne 2.7.1997 vložil ustavno pritožbo zoper sklep, s katerim mu je sodišče podaljšalo pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki drugega odstavka 201. člena ZKP.

2.V ustavni pritožbi zatrjuje kršitev pravic in temeljnih svoboščin iz 19., 20 in 15. člena Ustave. V razlogih se sklicuje na datum 16.5.1997, ko naj bi potekel rok za uskladitev določb ZKP o odreditvi pripora iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti z Ustavo, ki ga je določilo Ustavno sodišče v odločbi št. U-I- 18/93 z dne 11.4.1996 (odlUS V, 40). Trdi, da je po tem datumu pravna podlaga za pripor v nasprotju z Ustavo in da je zato ni mogoče več uporabljati. Manjka namreč ustavno zahtevana določenost v zakonu, poleg tega pa tudi ni določenega postopka za poseg v pravico do osebne svobode, zato je po mnenju pritožnika poseg v ustavno pravico do osebne svobode z odreditvijo oziroma podaljšanjem pripora iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti nezakonit in hkrati neustaven.

3.Predlaga sprejem ustavne pritožbe, razveljavitev napadenih sklepov in odpravo pripora.

4.Senat Okrožnega sodišča je pritožniku, obdolženemu kaznivega dejanja umora po prvem odstavku 127. člena KZ RS, pripor, odrejen iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki drugega odstavka 201. člena ZKP, na predlog preiskovalnega sodnika podaljšal za dva meseca. Zaključil je namreč, da so na strani pritožnika še vedno podane tiste posebne okoliščine, ki kažejo na realno nevarnost, da bi na prostosti ponavljal kazniva dejanja zoper življenje in telo (že kaznovan za kaznivo dejanje umora, dvakrat obsojen zaradi storitve kaznivega dejanja hude telesne poškodbe, enkrat zaradi prometa z orožjem, večkrat zaradi prekrškov zoper javni red in mir, v teku postopek zaradi suma storitve kaznivega dejanja hude telesne poškodbe; težko psihično stanje, vdajanje alkoholu, osebnostne lastnosti), s čimer bi bila ogrožena varnost drugih ljudi, pripor pa je zato neogibno potreben.

5.Po navedbah v ustavni pritožbi je Višje sodišče sklep o podaljšanju pripora pritožniku potrdilo in pri tem izhajalo iz stališča, da določbe ZKP o odreditvi oziroma podaljšanju pripora iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti, kljub poteku roka za njihovo uskladitev z Ustavo, še vedno veljajo.

B.

6.Pritožnikove navedbe, da je s potekom roka, ki ga je Ustavno sodišče z zgoraj citirano odločbo v zadevi št. U-I-18/93 določilo Državnemu zboru za odpravo ugotovljenega neskladja z Ustavo, določba 3. točke drugega odstavka 201. člena ZKP prenehala veljati, niso točne. Pritrditi je treba stališču Višjega sodišča, da določba še vedno velja. Po določbi prvega odstavka 162. člena Ustave postopek pred Ustavnim sodiščem določa zakon. Ta zakon je Zakon o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS), ki v določbi 43. člena ureja razveljavitveno odločbo. Če z njo Ustavno sodišče razveljavi zakonsko določbo, začne razveljavitev učinkovati naslednji dan po objavi odločbe o razveljavitvi oziroma po poteku roka, ki ga je določilo Ustavno sodišče. Ta rok po določbi prvega odstavka 161. člena Ustave ne more biti daljši kot eno leto. V določbi 48. člena pa ZUstS ureja tako imenovano ugotovitveno odločbo. To lahko Ustavno sodišče izda, če oceni, da je 1) zakon protiustaven zato, ker določenega vprašanja ne ureja ali 2) ga ureja na način, ki ne omogoča razveljavitve. Po določbi drugega odstavka tega člena Ustavno sodišče zakonodajalcu določi rok, v katerem mora ugotovljeno protiustavnost odpraviti. Po ugotovitveni odločbi določba sama ne preneha veljati niti ob njeni izdaji oziroma objavi, prav tako pa tudi ne ob brezuspešnem poteku roka za njeno uskladitev. Za prenehanje njene veljavnosti bi bil potreben ali zakonodajalčev poseg ali izrecna razveljavitev s strani Ustavnega sodišča. Za 3. točko drugega odstavka 201. člena ZKP (62. točka obrazložitve citirane odločbe) in za določbe ZKP, ki urejajo postopek odločanja o odreditvi, podaljšanju ali odpravi pripora (75. točka obrazložitve citirane odločbe) je Ustavno sodišče ugotovilo protiustavnost določb, ni pa jih razveljavilo.

7.Glede na navedeno je treba ugotoviti, da zgolj zaradi poteka roka, v katerem zakonodajalec ni izpolnil obveznosti uskladitve, z izpodbijanima aktoma ni bila kršena pritožnikova pravica do osebne svobode. Odrejeni pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti je zakonit in v skladu z Ustavo, kolikor so sodišča pri odločanju uporabila zakonske in ustavne določbe v skladu z merili, ki so opredeljena v zgoraj citirani odločbi Ustavnega sodišča, kakor tudi v številnih odločbah in sklepih Ustavnega sodišča, s katerimi je odločalo o ustavnih pritožbah v zvezi s pripori.

8.Pritožnik z ustavno pritožbo vsebinskim razlogom sodišča za podaljšanje pripora iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti ne oporeka, zato se Ustavno sodišče v njihovo presojo ni spuščalo. Kolikor zatrjuje nezakonitost in posledično tudi neustavnost izpodbijanega sklepa zgolj zaradi poteka roka za uskladitev ZKP z Ustavo, pa so njegove navedbe iz že navedenih razlogov očitno neutemeljene.

9.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Boštjan M. Zupančič in člana dr. Peter Jambrek in dr. Janez Šinkovec.

Predsednik senata

dr. Boštjan M. Zupančič