Jedro

Sodišče nima podlage, da samo ugotavlja delavčevo psihično stanje za čas od ponudbe do podpisa pogodbe o zaposlitvi, posebno glede okoliščin dojemanja dejanskega stanja zadeve. Delavec je že v tožbi predlagal zaslišanje osebne zdravnice in izvedenca psihiatrične stroke, ki bi pojasnila njegove težave v času podpisovanja pogodbe in se opredelila do vprašanja prave volje na njegovi strani. Sodišče ne razpolaga z ustreznim strokovnim znanjem, da bi samo in zgolj s podatki zdravniških izvidov ocenjevalo takšna vprašanja.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek za razveljavitev pogodbe o zaposlitvi z dne 12.5.2003; ugotovitev, da pogodba o zaposlitvi za delovno mesto skupinovodja zidarjev še vedno obstaja, zaradi česar je tožena stranka dolžna tožniku omogočiti opravljanje del na navedenem delovnem mestu ter mu izplačati razliko med plačo na delovnem mestu VKV zidar in skupinovodjo zidarjev, kot nadalje zavrnilo zahtevek za razveljavitev sklepa z dne 5.5.2003 o razporeditvi na delovno mesto VKV zidar. Glede stroškov je odločilo, da je tožnik dolžan toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 115.839,80 SIT. Ugotovilo je, da tožnik ob podpisu pogodbe o zaposlitvi ni bil v nikakršni zmoti ali v takšnem psihičnem stanju, da ni bil sposoben razumeti pomena svojih dejanj, zaradi česar razlogi za neveljavnost pogodbe niso podani.

Tožnik se je pritožil zoper sodbo iz razlogov bistvenih kršitev določb postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po določbah 1. in 2. tč. 1. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in 96/02), ki se v skladu z določbo 1. odst. 14. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS, Ur. l. RS, št. 19/94) uporablja tudi v postopkih pred delovnimi sodišči. Navaja, da bi bilo razlogovanje sodišča v izpodbijani sodbi upoštevno le v običajnih okoliščinah, kar pa ne velja za njegov primer. Res mu ni takrat, ko je dobil v podpis pogodbo, nihče grozil. Vendar je bilo njegovo duševno stanje, ko je bil v velikem strahu za sebe in za svojo družino, drugačno, zaradi česar ni bila podana prava volja za sklenitev pogodbe. O resnosti njegovega zdravstvenega stanja še danes ne gre dvomiti, saj je še vedno v bolniškem staležu. Zdravstveno stanje pa ne more ocenjevati nekdo, ki je poln življenjske sile in treznega razmišljanja, in ki ne razume tako globoke življenjske stiske, kakršno je takrat doživljal. Sodišče nima ustreznega strokovnega znanja, da bi to ocenjevalo, temveč samo strokovna oseba, to je osebna zdravnica ali po možnosti izvedenec psihiatrične stroke. Ker sodišče prve stopnje predlaganih dokazov ni izvedlo, v sporu dejansko stanje ni popolno ugotovljeno. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da je sodišče pravilno razsodilo. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo in potrdi izpodbijano sodbo.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo v mejah pritožbenega izpodbijanja in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka ter zmotno uporabo materialnega prava (2. odst. 350. čl. ZPP).

Po takšnem preizkusu sicer soglaša z ugotovitvijo, da institut razporejanja delavca po uveljavitvi novega ZDR več ne obstaja. Tožnik tako nima pravnega interesa za razveljavitev sklepa z dne 5.5.2003, zaradi česar so na tej podlagi podani razlogi za zavrženje tožbe in ne za zavrnitev zahtevka, kot je to zmotno razsodilo sodišče prve stopnje. Nadalje se pritožbeno sodišče ne strinja z ugotovitvijo v izpodbijani sodbi, ki se nanaša na tožnikovo duševno stanje in presojo okoliščin, ki so obstajale v času sklenitve pogodbe. V tej zvezi je odločitev o zavrnitvi zahtevka za razveljavitev pogodbe preuranjena, kar pritožbeno sodišče utemeljuje z naslednjimi dejstvi: Iz podatkov v spisu in izvedenih dokazov je razvidno, da je bila tožniku dne 6.5.2003 ponudena v sklenitev pogodba o zaposlitvi za novo delovno mesto, ki jo je podpisal dne 12.5.2003, in to potem, ko je že opravil razgovor z nadrejenima delavcema. Iz njegove izpovedi ne izhaja, da bi mu glede sklenitve pogodbe kdorkoli grozil. Sklicuje se na dejstvo, da je bil takrat v stiski zaradi nedoletnih otrok in družine. Zato je odšel na pregled k svoji zdravnici, z dnem 22.5.2003 pa v bolniški stalež. Iz izvida zdravnice z dne 23.5.2003 je razvidno, da je bil tožnik ob pregledu prestrašen, prizadet z suicidalnimi mislimi in depresivnimi težavami, zaradi česar je bolniškem staležu še danes. Očitno je, da je podobne zdravstvene težave imel že prej, to je še pred spremembo delovnega mesta oz. pogodbe o zaposlitvi, in bil tudi zaradi njih v bolniškem staležu. Zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da je samo ugotavljalo njegovo psihično stanje za čas od ponudbe do podpisa pogodbe o zaposlitvi, posebno glede okoliščin dojemanja dejanskega stanja zadeve. Tožnik je že v tožbi predlagal zaslišanje osebne zdravnice in po možnosti izvedenca psihiatrične stroke, ki bi pojasnila njegove težave v času podpisovanja pogodbe in se opredelila do subjektivnega vprašanja prave volje na njegovi strani. Sodišče ne razpolaga z ustreznim strokovnim znanjem, da bi samo in zgolj s podatki zdravniških izvidov ocenjevalo takšna vprašanja. Ker glede tega dejansko stanje ni popolno ugotovilo, je pritožbeno sodišče razveljavilo sodbo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. čl. ZPP).

Sodišče bo moralo v ponovljenem postopku izvajati postopek v skladu z ugotovitvami pritožbenega sodišča. Ko bo dopolnilo postopek v nakazani smeri, bo lahko o zahtevkih ponovno razsodilo, kot tudi o pritožbenih stroških, katerih odločitev je pridržana za končno sodbo (3. odst. 165.čl. ZPP).