Jedro

V postopku izdaje lokacijskega dovoljenja sosed kot prizadeta stranka lahko uspešno uveljavlja varstvo pravic v obsegu, kot mu jih zagotavlja prostorski izvedbeni akt, ki je podlaga za gradnjo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnikov zoper odločbo Sekretariata za varstvo okolja in urejanja prostora občine z dne 21.1.1994, s katero je J.Z. dano lokacijsko dovoljenje za legalizacijo prizidka - shrambe za vrtno orodje k stanovanjski hiši na zemljišču parc. št. ... pod tam navedenimi pogoji. V obrazložitvi navaja, da območje sporne lokacije ureja odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor na širšem mestnem območju ... (v nadaljevanju PUP, Uradno glasilo N. Gorica št. 8/93). Obravnavana lokacija se nahaja v urejevalni enoti SO 4/2.4 obcestni pas II, kjer je dopustna dozidava obstoječih objektov do višine P + 1. Obravnavani prizidek v višini 1,2 m je tako dopusten in ker je bistveno nižji od obstoječega objekta in severno od objekta tožnikov, ne more povzročiti motenj v osvetlitvi sosednjih objektov.

Tožnika v tožbi navajata, da je prizidek lociran na severozahodni strani tožnikovega objekta in ne na severni strani. Res je bistveno nižji od obstoječe hiše, vendar je tožena stranka prezrla, da je investitorju naloženo, da na južni strani (pravilno jugovzhodni strani) zapre teraso tako, da ne bo možen pogled v prostore tožnikov. Ker sta dnevna soba in jedilnica na isti višini kot bo terasa prizidka (streha), bo stena delno preprečila prehod sončne svetlobe v prostore tožnikov predvsem v popoldanskem in zimskem času. Soglasje sanitarnega inšpektorja v tej smeri ni obrazloženo. Menita, da bi sanitarni inšpektor pred izdajo soglasja moral izdelati poseben Reymondov diagram osenčenosti. Ker le-ta ni bil izdelan, tožena stranka ni imela zadostne podlage za sprejeto stališče glede odvzema svetlobe. Predlagata, da sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče neutemeljeno tožbo zavrne.

Investitor v odgovoru na tožbo navaja, da je izpodbijano odločbo pooblaščenec tožnikov prejel 5.8.1994, tožba pa je bila vložena 6.9.1994. Zato predlaga, da sodišče tožbo kot prepozno zavrže. Tožba ni utemeljena.

Izpodbijana odločba je pooblaščencu tožnikov res bila vročena 5.8.1994, vendar je tožba bila priporočeno oddana na pošto 5.9.1994 in je prispela na sodišče 6.9.1994. Tridesetdnevni rok za vložitev tožbe je sicer potekel 4.9.1994, vendar je ta dan bila nedelja - torej dan, ko se pri sodišču ne dela, zato se je rok za vložitev tožbe iztekel šele s pretekom prvega delovnika t.j. v ponedeljek 5.9.1994 in tedaj je tožba bila priporočeno oddana na pošto (24. in 60. člen ZUS in 112. člen ZPP). Šteje pa se, da je tožba vložena pri sodišču tisti dan, ko je priporočeno oddana na pošto (1. odstavek 25. člena ZUS). Tožba je torej pravočasno vložena.

V obravnavani zadevi gre za izdajo lokacijskega dovoljenja za legalizacijo prizidka za shrambo za vrtno orodje na severozahodnem delu stanovanjske hiše na zemljišču parc. št. .... Ni sporno, da obravnavano zemljišče leži v območju, ki ga ureja cit. odlok PUP in sicer v območju urejanja SO 4/2.4 obcestni pas II, kjer je takšna gradnja možna. Sporna je le osvetlitev oziroma osončenje bivalnih prostorov tožnikov, ki naj bi bilo zmanjšano zaradi pogoja v lokacijskem dovoljenju, "da mora biti terasa na južni strani zaprta tako, da z nje ne bo možen pogled v prostore tožnikov t.j. južno polovico stanovanjskega dvojčka." Ta ugovor je tudi po presoji sodišča neutemeljen iz razlogov, ki jih je že navedla tožena stranka. Res je sicer, da sanitarno soglasje glede osvetlitve oziroma osončenja ni posebej obrazloženo, toda ni mogoče prezreti, da takšnih ugovorov tožnika na prvi stopnji niti nista uveljavljala, zato ni bilo potrebe po posebni obrazložitvi. Toda to še ne pomeni, da pred izdajo soglasja sanitarni inšpektor ne bi tudi z vidika osvetlitve oziroma osončenja ocenil sporne gradnje, saj je le-to izdano na podlagi 3. in 11. člena zakona o sanitarni inšpekciji, kar pomeni, da je sanitarni inšpektor ocenil, da s sanitarnega vidika ni ovir za sporni objekt, kar seveda zajema tudi osvetlitev oziroma osončenje prostorov. Ne glede na navedeno, sodišče ugotavlja, da se v okviru obstoječe strnjene pozidave pogoji osončenja in osvetlitve s posegi v prostor ne smejo bistveno poslabšati (1. člen PUP). Bistvenega poslabšanja osvetlitve oziroma osončenja tožnika niti ne zatrjujeta, saj sama navajata, da bo delno preprečen prehod sončne svetlobe. V postopku izdaje lokacijskega dovoljenja pa tožnika kot soseda lahko uspešno uveljavljata varstvo pravic v obsegu, kot jih zagotavlja prostorski izvedbeni akt, ki je podlaga za gradnjo (2. odstavek 54. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, Uradni list SRS, 18/84, 37/85, 29/86, RS 26/90, 48/90, 18/93, 47/93).

Iz navedenih razlogov je sodišče neutemeljeno tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih.

V skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) je sodišče določbe ZUS in ZPP smiselno uporabilo kot predpisa Republike Slovenije.