Jedro

Ker sodišče prve stopnje ni ocenilo izpovedbe priče, ki je izpovedovala o relevantnih dejstvih, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Zato je bilo treba sodbo razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in ugotovilo, da za potrebe gospodujočih zemljišč, označenih v izreku, obstaja v korist služečih nepremičnin, opisanih v izreku, služnostna pravica hoje in voženj po obstoječi poti v breme vsakokratnega lastnika nepremičnine parc. št. 1325 vl. št. 161 k.o. .... Tožencu je naložilo izstavitev primerne listine, na podlagi katere bo mogoč zemljiškoknjižni vpis služnostne pravice hoje in vožnje po obstoječi poti v breme parc. št. 1325. Naložilo mu je tudi odstranitev štirih lesenih količkov, ki jih je toženec zabil na trasi služnostne poti in nasutje peska in kamenja tako, da bodo kolesnice v istem nivoju s sredino poti ter tako omogoči tožnikoma neovirane vožnje. Naložilo mu je tudi prepoved poseganja v služnostno pravico in povrnitev pravdnih stroškov.

Proti tej sodbi vlaga pritožbo tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Sodišče se je oprlo na izpoved priče J. R., starega 66 let. V spisu takih prič ni bilo. Sodišče je sicer opravilo dokaz z zaslišanjem priče J. L., starega 59 let. Sodišče je tako odločitev oprlo na dokaz, ki ga ni izvedlo. Sodišče je prezrlo, da je začasno odredbo zavrnilo ter v tem delu ne bi smelo naložiti plačila pravdnih stroškov toženi stranki. V postopku v zvezi z začasno odredbo je tožena stranka uspela. Sodišče je zagrešilo absolutno bistveno kršitev postopka s tem, ko je na ogledu ugotovilo, da se na sporni poti ne nahajajajo količki, v izreku pa je naložilo, da mora tožena stranka te količke odstraniti. Sodba je v tem delu v nasprotju z izrekom. Tožena stranka vztraja, da je vsakokrat morala tožeča stranka vprašati, ali sme po poti voziti. Sodišče ni poklonilo vere pričam tožene stranke, ker da so v sorodstvenem razmerju s pritožnikom. Po drugi strani pa je verjelo pričam, ki so v sorodu s tožnikom. Sodišče je prezrlo izpoved A. P. v delu, ko pojasnjuje, da je pred tremi ali štirimi leti na razdalji okoli 30 m v svojem vinogradu slišal, da sta tožnika spraševala oz. prosila pritožnika, da jima dovoli opravljanje voženj. Prezre tudi izpoved pritožnikove žene. Sodišče ni podalo nobene vrednostne ocene glede pričanja priče F. K., ki pojasnjuje, da je bil celo prisoten, ko so pravni predniki tožnikov prosili za dovoljenje za opravljanje voženj.

Na vročeno pritožbo tožeča stranka ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Pritožba ima prav v delu, ko trdi, da sodišče prve stopnje ni v celoti opravilo dokazne ocene izvedenih dokazov, tako da je nemogoče odgovoriti na vse pritožbene navedbe, saj se očitki nanašajo na izpovedbe, ki govorijo o zatrjevanem prekariju. Tako je ostala neocenjena izpoved priče F. K., ki je podal določene izpovedbe v zvezi z zatrjevanimi dovoljenji za vožnje. Nadalje je treba pritrditi pritožbi, da v spisu ni bila zaslišana priča J. R., star 66 let. Možno je sicer, da je prišlo do strojepisne pomote v zvezi z imenom, vendar se ne pokriva podatek glede starosti. Del tožbenega zahtevka se tudi nanaša na odstranitev štirih količkov. V obrazložitvi pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je v času ogleda vprašljiv le še pesek na kolesnicah. Ker je tožencu naloženo, da mora odstraniti količke, odločilno pa je v tem delu stanje ob sojenju (razen za prepovedni del tožbenega zahtevka), je treba v nadaljevanju postopka natančno ugotoviti, ali je tožbeni zahtevek glede odstranitve štirih lesenih količkov utemeljen. Ker je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je bilo treba sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno sojenje (370. čl. ZPP).

V nadaljevanju postopka naj sodišče prve stopnje oceni izpovedbe prič, ki so izpovedovale o relevantnih dejstvih v tej pravdi. Pri tem naj pravilno zapiše imena oz. ugotovi, kdo so priče. Glede tožbenega zahtevka v zvezi z odstranitvijo količkov pa naj ugotovi, ali je tožena stranka količke že odstranila, ali pa je tožbeni zahtevek v tem delu utemeljen.

Ni pa mogoče pritrditi pritožbenim navedbam v tistem delu, ko očita sodišču prve stopnje, da ni korektno podalo dokazne ocene za tiste priče, katerih izpovedbe je le ocenilo. Sodišče prve stopnje je zapisalo, zakaj določene izpovedbe šteje za prepričljive, določene pa ne (razen za pričo F. K.), zato v tem delu pritožbi ni mogoče pritrditi. Res pa je, da se v pravdah, ko tožeča stranka zatrjuje priposestvovanje služnostne pravice, stranki težko izogneta pričam, ki so v sorodstvenem razmerju s pravdnima strankama. Gre za zatrjevano nemoteno služnost voženj in hoje za dobo 50 let (sicer je za pravilno uporabo 54. čl. ZTLR zadosti zadnjih 20 let pred odvzemom zatrjevane služnosti) in je gotovo težko najti neprizadete priče. Treba pa je tudi pritrditi sodišču prve stopnje, da gre za zelo dolgo zatrjevano dobo in je težko verjeti, da bi tožeča stranka za zatrjevano pravico, ki naj traja že 50 let, pot uporabljala le z dovoljenjem.

Izrek o stroških temelji na določbi 166. čl. ZPP.