Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da ima naročnik, če je o napakah pravočasno obvestil podjemnika, pravico uveljavljati znižanje plačila in povračilo škode tudi po izteku enoletnega roka le zoper zahtevek podjemnika za plačilo storitve v zvezi s katero uveljavlja jamčevalni zahtevek. Naročnik namreč lahko zahtevka za znižanje plačila in za plačilo odškodnine uveljavlja samo kot nesamostojna zahtevka (ugovora) proti zahtevku podjemnika za plačilo opravljenih storitev oziroma del.

Izrek

1. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

2. Tožeča stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega odgovora.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke zaradi plačila zneska 39.281,36 EUR s pripadki in vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 61964/2014 z dne 14. 5. 2014 v delu, v katerem je bilo toženi stranki naloženo plačilo terjatve v navedenem znesku, obresti in stroškov postopka (točka I. izreka), ugotovilo je, da v pobot ugovarjana terjatev tožene stranke ne obstaja (točka II. izreka) in toženi stranki naložilo, da je dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v znesku 2.860,18 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka III. izreka).

2. Tožena stranka po pooblaščencu to sodbo sodišča prve stopnje izpodbija s pravočasno pritožbo iz pritožbenih razlogov zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Tožena stranka v pritožbi ponavlja svoje že v postopku na prvi stopnji podane navedbe o napakah na izvedenih delih asfaltiranja pri gradnji trgovskega centra s parkiriščem L. na P. Vztraja, da ni mogoče trditi, da tožnica o napakah in pomanjkljivostih ni bila pravočasno obveščena ter da je zamudila rok za uveljavljanje pravice do znižanja plačila. Navaja tudi, da je 24. 4. 2013 tožnici napisala dopis v katerem je potrdila obstoj odprtega dolga iz drugih istovrstnih pogodbenih razmerij do tožnice in obljubila plačilo, vendar se v tem času rok za odpravo pomanjkljivosti v predmetni zadevi še ni iztekel in je toženka od tožnice glede na zapisnik o kvalitetnem pregledu upravičeno pričakovala, da bodo pomanjkljivosti odpravljene v določenem roku, torej do konca aprila 2013. Ker temu ni bilo tako, je tožnici napisala ugovor, v katerem je pojasnila, da neplačan znesek 39.281,36 EUR v celoti zadržuje, ker pomanjkljivosti v predmetni zadevi kljub dogovoru niso bile odpravljene niti v dogovorjenem roku, niti kadarkoli kasneje. Toženka je do tedaj plačala vse račune v predmetni zadevi, zato je glede neplačanih terjatev iz drugih istovrstnih pogodb med istima pogodbenima strankama v spornem znesku 39.281,36 EUR, ki ustreza vrednosti sanacijskih del za odpravo napak in pomanjkljivosti v predmetni zadevi, pobotala že plačane račune v predmetni zadevi z istovrstnimi neplačanimi terjatvami, ki jih vtožuje tožnica. Navaja še, da se zato ne strinja z dokazno oceno sodišča in je bilo posledično nepravilno ugotovljeno dejansko stanje.

3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe kot neutemeljene in predlaga zavrnitev pritožbe s stroškovno posledico. Priglaša stroške pritožbenega odgovora po specificiranem stroškovniku.

4. V skladu s sklepom predsednika Vrhovnega sodišča RS št. Su 343/2016 z dne 10. 2. 2016, s katerim je bila pristojnost za sojenje v 30 Cpg zadevah Višjega sodišča v Mariboru prenesena na Višje sodišče v Celju, je v predmetni zadevi o pritožbi tožene stranke odločalo Višje sodišče v Celju.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Tožeča stranka je s tožbo uveljavljala plačilo po vtoževanih računih za opravljene storitve, izvedene dobave materiala in plačilo strojnih ur grederja po pogodbah oziroma naročilnicah in nalogih tožene stranke v skupnem znesku 39.281,36 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

7. Tožena stranka je v ugovoru tožbenemu zahtevku oporekala z navedbami, da tožeča stranka ni odpravila napak pri vgradnji asfalta na parkirišču objekta L. n. P., ki ga je izvedla po pogodbi sklenjeni s toženo stranko št. 099/2012 z dne 25. 10. 2012, zato da je tožena stranka zadržala plačilo zneska 39.281,36 EUR. Tekom postopka pa je na naroku za glavno obravnavo dne 5. 5. 2015 vložila pobotni ugovor, s katerim je zoper zahtevek tožeče stranke uveljavljala svojo nasprotno terjatev iz naslova znižanja plačila opravljenih del, saj da tožeča stranka ni odpravila napak v dogovorjenem roku.

8. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku tožeče stranke v celoti ugodilo. V zvezi z v pobot ugovarjano terjatvijo tožene stranke pa je ugotovilo, da ne obstaja.

9. Odločitev sodišča prve stopnje je tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilna.

10. Po izvedenem dokaznem postopku je sodišče prve stopnje na podlagi trditev obeh pravdnih strank ugotovilo, da sta pravdni stranki poslovno sodelovali, da je tožeča stranka na podlagi dogovorov s toženo stranko oziroma sklenjenih pogodb opravila dela, izvršila storitve oziroma dobave materiala, ki jih je zaračunala z vtoževanimi računi v skupnem vtoževanem znesku 39.281,36 EUR, ki ga tožena stranka tožeči stranki ni plačala, kar pritožbeno ni izpodbijano. Nadalje je sodišče prve stopnje ugotovilo: (-) da je tožeča stranka na podlagi gradbene pogodbe št. 099/2012 z dne 25. 10. 2012 za toženo stranko opravila asfalterska dela na parkirišču objekta L., (-) da so bile pri kvalitetnem pregledu z zapisnikom z dne 21. 12. 2013 (očitno prav: 21. 12. 2012) ugotovljene pomanjkljivosti teh del, (-) da je bila tožeča stranka s temi seznanjena, določen je bil rok za odpravo napak do aprila 2013, a tožeča stranka napak ni odpravila, (-) da je tožena stranka vse svoje obveznosti po navedeni pogodbi … in s strani tožeče stranke izdanih računih za opravljena asfalterska dela v celoti plačala, kar vse prav tako pritožbeno ni izpodbijano. Prav tako pa pritožbeno ni izpodbijana ugotovitev sodišča prve stopnje, ki med pravdnima strankama v postopku na prvi stopnji niti ni bila sporna, da vtoževana terjatev tožeče stranke ne izhaja iz pogodbenega razmerja na podlagi pogodbe št. ... v zvezi s katero tožena stranka uveljavlja svoj pobotni ugovor iz naslova znižanja plačila zaradi napak opravljenih del, temveč, da gre za terjatve iz povsem drugih poslov pravdnih strank.

11. Na podlagi tako ugotovljenih dejstev je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da v pobot ugovarjana terjatev tožene stranke ne obstoji in je tožbenemu zahtevku tožeče stranke v celoti ugodilo.

12. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da ima naročnik, če je o napakah pravočasno obvestil podjemnika, v skladu z drugim odstavkom 635. člena Obligacijskega zakonika (OZ) pravico uveljavljati znižanje plačila in povračilo škode tudi po izteku enoletnega roka določenega v prvem odstavku 635. člena le zoper zahtevek podjemnika za plačilo storitve v zvezi s katero uveljavlja jamčevalni zahtevek. Po drugem odstavku 635. člena OZ namreč lahko naročnik zahtevka za znižanje plačila in za plačilo odškodnine uveljavlja samo kot nesamostojna zahtevka (ugovora) proti zahtevku podjemnika za plačilo opravljenih storitev oziroma del.(1) Povedano drugače tožena stranka bi s pobotnim ugovorom iz naslova znižanja plačila zaradi napak izvedenih del lahko uspela le, če bi tožeča stranka zoper njo uveljavljala terjatev na plačilo opravljenih del po pogodbi 099/2012 v zvezi s katero naj bi napake nastale, kar nadalje pomeni tudi, da bi terjatev tožeče stranke oziroma dolg tožene stranke iz tega razmerja moral obstajati. Ker tožeča stranka ni uveljavljala tožbenega zahtevka po navedeni pogodbi, tožena stranka zoper vtoževano terjatev ne more uspešno uveljavljati svojega pobotnega ugovora. Sodišče pa je ugotovilo tudi, da je tožena stranka svoje obveznosti po navedeni pogodbi v celoti izpolnila, s plačilom pa je tožena stranka izgubila tudi svojo pravico do znižanja plačila oziroma povračila škode iz jamčevalnega zahtevka, njena terjatev iz jamčevalnega zahtevka je ugasnila, zato njenemu pobotnemu ugovoru sodišče ni moglo ugoditi.

13. Pritožbene navedbe tožene stranke, da ni mogoče trditi, da tožnica o napakah in pomanjkljivostih ni bila pravočasno obveščena ter da je zamudila enoletni rok za uveljavljanje pravice do znižanja plačila, je po navedenem povsem neutemeljen, saj je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bila tožeča stranka o napakah na asfaltu pravočasno obveščena, da je torej tožena stranka pri tožeči stranki pravočasno grajala napake, in sicer v decembru 2012. Toda sodišče prve stopnje je pojasnilo tudi, da po določbi prvega odstavka 635. člena OZ naročnik, ki je podjemnika pravočasno obvestil o napakah izvršenih del, po enem letu od tega obvestila ne more več sodno uveljavljati svojih pravic iz naslova jamčevanja. Tožena stranka je znižanje plačila uveljavljala šele z vloženim pobotnim ugovorom tekom postopka, na naroku 5. 5. 2015, kar je po poteku enega leta od grajanja napak v decembru 2012. Kot je obrazložilo pritožbeno sodišče že zgoraj pa bi tožena stranka svoje pravice iz naslova jamčevanja lahko uveljavljala tudi po poteku enoletnega roka vendar le kot ugovor zoper zahtevek na plačilo del v zvezi s katerimi je napake uveljavljala in le, če bi terjatev tožeče stranke zoper njo še vedno obstajala.

14. Pritožbene navedbe tožene stranke, da je dne 24. 4. 2013 tožnici res napisala dopis, v katerem je potrdila obstoj odprtega dolga iz drugih istovrstnih pogodbenih razmerij do tožnice in obljubila plačilo, da se v tem času rok za odpravo pomanjkljivosti v predmetni zadevi še ni iztekel, da je pričakovala, da bodo pomanjkljivosti odpravljene do konca aprila 2013, da je, ker temu ni bilo tako napisala tožnici ugovor v katerem je pojasnila, da neplačani znesek 39.281,36 EUR v celoti zadržuje, ker pomanjkljivosti v predmetni zadevi kljub dogovoru niso bile poravnane, da je do tedaj plačala vse račune v predmetni zadevi, ter da je zato glede neplačanih terjatev iz drugih istovrstnih pogodb v znesku 39.281,36 EUR, ki ustreza vrednosti sanacijskih del za odpravo napak in pomanjkljivosti v predmetni zadevi, pobotala že plačane račune v predmetni zadevi z istovrstnimi neplačanimi terjatvi, ki jih tožeča stranka vtožuje, so v tem pritožbenem postopku neupoštevna pritožbena novota, saj teh v postopku na prvi stopnji tožena stranka ni navajala, v pritožbi pa niti ne zatrjuje, da teh navedb pravočasno, v postopku na prvi stopnji, ni mogla uveljavljati (prvi odstavek 337. člena ZPP). Pa tudi, če bi bile te pritožbene navedbe pravočasne, na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje ne morejo vplivati. Te navedbe zgolj potrjujejo ugotovitve sodišča prve stopnje, da je terjatev tožeče stranke do tožene stranke v vtoževanem znesku utemeljena, saj tožena stranka v svojih navedbah potrjuje, da je obstojal njen dolg do tožeče stranke v vtoževani višini iz drugih istovrstnih pogodbenih razmerij. Prav tako pa potrdi, da napake niso bile odpravljene do konca aprila 2013, kar med pravdnima strankama ni bilo sporno. Njene nadaljnje navedbe, da je svojo terjatev iz naslova jamčevanja pobotala s terjatvami tožeče stranke, ki jih ta vtožuje v pravdi, pa ne morejo biti upoštevne, saj tožena stranka tega v postopku na prvi stopnji ni zatrjevala in tudi ni z ničemer dokazala. Če bi izvršila pobot zunaj pravde, bi morala to dokazati s pobotno izjavo dano tožeči stranki kot to zahteva OZ v prvem odstavku 312. člena.

15. Pritožbeno uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani in ker pritožbeno sodišče v postopku na prvi stopnji ni zasledilo niti katere od po uradni dolžnosti upoštevnih postopkovnih kršitev na katere pazi pritožbeno sodišče po drugem odstavku 350. člena ZPP po uradni dolžnosti, je materialnopravno pravilno sodbo sodišča prve stopnje potrdilo in pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno (člen 353 ZPP).

Tožena stranka pritožbenih stroškov ni priglasila. Tožeča stranka pa mora te nositi sama, saj stroški niso bili potrebni, ker njen odgovor ni pripomogel k odločitvi v zadevi (člen 155/1 ZPP).

Op. št. (1):Glej komentar k členu 635 OZ, Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Založba Ljubljana 2004, 3. knjiga, stran 856.