Jedro

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni navedena pravna podlaga za vsebinsko odločitev niti ni konkretnih navedb, za katero obdobje tožnica ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, za katero obdobje in kdaj tožnica ni imela oddanih obračunov davčnih odtegljajev za dohodek iz delovnega razmerja, prav tako kateri obrazec, za kateri mesec in leto ni bil oddan, kakor tudi ne, za katere delavce je bila podana vloga za uveljavljanje pravice do povračila izplačil nadomestil plač delavcem. Obrazložitev izpodbijanega sklepa torej nima vseh elementov, ki jih upravni akt, s katerim je odločeno pravici stranke, mora vsebovati.

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje 11064-7833/2020-3 z dne 2. 7. 2020 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjski organ na podlagi petega odstavka 30. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 80/20; v nadaljevanju ZIUOOPE) zavrnil vlogo vlagatelja (v tem postopku tožnice) za uveljavljanje pravice do delnega povračila izplačanih nadomestil plač delavcem na začasnem čakanju na delo (1. točka izreka) in odločil, da v postopku niso nastali posebni stroški (2. točka izreka) ter da je sklep takse prost (3. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnica 9. 6. 2020 vložila vlogo za delno povračilo izplačanih nadomestil plač delavcem na začasnem čakanju na delo. Na podlagi vloge, predloženih, posredovanih oziroma po uradni dolžnosti pridobljenih listin oziroma podatkov – z vpogledom v podatke FURS dne 2. 7. 2020, je bilo ugotovljeno, da vlagatelj na dan vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge in da vlagatelj ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom in ima neplačane davčne obveznosti na dan vložitve vloge.

3. Pritožba tožnice zoper izpodbijani sklep je bila zavrnjena. Iz obrazložitve odločbe drugostopenjskega organa izhaja ugotovitev, da tožnica na dan vložitve vloge 9. 6. 2020 ni imela plačanih vseh zapadlih obveznosti pri FURS, niti predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let pred vložitvijo vloge. V nadaljevanju so povzete določbe prve alineje drugega odstavka 30. člena ZIUOOPE, ki določajo materialne pogoje za uveljavitev pravice do povračila nadomestila plače za delavce na začasnem čakanju na delo. Prvostopenjski organ je pridobil podatek o obstoju davčnega dolga pritožnice na dan vložitve vloge, kar izhaja iz uradnega zaznamka o vpogledu v uradne evidence drugih upravljalcev zbirk podatkov, to je FURS št. 11064-7833/2020-2. Iz seznama delodajalcev – dokumenta FURS, ki ga je pritožbeni organ pridobil s strani prvostopenjskega organa, je razvidno, da tožnica do dne oddaje vloge ni predložila vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje petih let. Četudi iz navedenih podatkov ni razvidno, za katero obdobje tožnica ni izpolnila navedenih obveznosti, na podlagi 1. alineje drugega odstavka 30. člena ZIUOOPE prvostopenjskemu organu zadostuje pridobitev podatka s strani FURS. Pritožbeni organ ne more dvomiti v verodostojnost podatkov iz uradnih evidenc finančnega organa. Drugostopenjski organ je zavrnil pritožbene trditve, da je pravna podlaga Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID - 19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, saj se za konkretni postopek uporablja ZIUOOPE, in da se pogoja na podlagi 2. alineje prvega odstavka 30. člena ZIUOOPE ne presojata na dan 9. 4. 2020, pač pa na dan vložitve vloge, to je 9. 6. 2020. Prvostopenjski organ je pri odločanju vezan na podatke iz uradnih evidenc FURS, ni pa pristojen za sprejem obračuna davkov in prispevkov niti za ugotavljanje in presojo pravilnosti podatkov, ki jih pridobiva pri pooblaščenem nosilcu evidence. Tožnica bi v pritožbenem postopku ugotovitev, ki predstavlja razlog za zavrnitev vloge, uspešno ovrgla le s predložitvijo potrdila FURS o poravnanih obveznostih na dan vložitve vloge in o predloženih obračunih davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge. Tožnica ima možnost, da podatke v uradnih evidencah pri FURS naknadno uredi in če bi podatki za nazaj, na dan 9. 6. 2020, izkazovali, da davčni dolg ni obstajal in da so bili obračuni davčnega odtegljaja redno predloženi, lahko pri organu prve stopnje vloži zahtevo za obnovo postopka.

4. Tožnica se z izpodbijanim sklepom ne strinja in vlaga tožbo v tem upravnem sporu iz razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, odpravi (ali razveljavi) izpodbijan sklep in odloči, da se ji prizna pravica do povračila izplačanih nadomestil plač delavcem.

5. V tožbi nasprotuje ugotovitvam izpodbijanega sklepa, da na dan vložitve vloge 9. 6. 2020 ni imela plačanih vseh zapadlih obveznosti pri FURS niti predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodek iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let pred vložitvijo vloge. Kako je sicer mogoče, da ji je davčni organ izdal odločbo za leta 2014, 2015, 2016, 2017, 2018 in 2019, če se sedaj ugotavlja, da ta isti davčni zavezanec za zadnjih pet let ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev. Obrazložitev izpodbijane odločbe je nerazumljiva in ne predstavlja dejanskega stanja tožnice. Pritožbeni organ je odločal zgolj na podlagi črkobralstva zakonitega predpisa, brez navedbe materialnih dokazov, da tožnica na dan sestave odločbe 27. 11. 2020 ni imela plačanih vseh z zakonom določenih dajatev oziroma da v času vložitve vloge ni imela plačanih vseh z zakonom določenih dajatev.

6. Tožena stranka je sodišču posredovala upravni spis, odgovora na tožbo ni podala.

7. Tožba je utemeljena.

8. V tem upravnem sporu se presoja odločitev o zavrnitvi tožničine vloge za uveljavljanje pravice do vračila izplačanih nadomestil plač delavcem na začasnem čakanju na delo. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je glede tega navedeno le, da je vlagatelj vlogo vložil 9. 6. 2020 in da je bilo v postopku z vpogledom v podatke FURS dne 2. 7. 2020 ugotovljeno, da vlagatelj na dan vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge in da na dan vložitve vloge ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom in ima neplačane davčne obveznosti. Zgolj iz uvoda izpodbijanega sklepa izhaja, da je izdan na podlagi petega odstavka 30. člena ZIUOOPE. Na dan izdaje izpodbijanega akta je ta odstavek določal samo sledeče: „Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje odloči o vlogi v 15 dneh s sklepom.“ Pravna podlaga za vsebinsko odločitev v izpodbijanem aktu ni navedena, navedena je le še pravna podlaga za odločitev o stroških in o taksi. V obrazložitvi odločbe drugostopenjskega organa pa so povzeti pogoji za uveljavitev pravice do povračila nadomestila plače za delavce na začasnem čakanju na delu, ki so določeni v prvi alineji drugega odstavka 30. člena ZIUOOPE in ki jih je prvostopenjski organ ugotavljal z vpogledom v uradne evidence FURS.

9. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa in odločbe druge stopnje ne izhajajo konkretne navedbe, za katero obdobje tožnica ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, za katero obdobje in kdaj tožnica ni imela oddanih obračunov davčnih odtegljajev za dohodek iz delovnega razmerja, prav tako kateri obrazec, za kateri mesec in leto ni bil oddan, kakor tudi ne, za katere delavce je bila podana vloga za uveljavljanje pravice do povračila izplačil nadomestil plač delavcem. Odločitev glede na relevantno pravno podlago ni obrazložena. Obrazložitev izpodbijanega sklepa torej nima vseh elementov, ki jih upravni akt, s katerim je odločeno pravici stranke, mora vsebovati. Upravna odločba mora biti v skladu z 214. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ustrezno obrazložena. Poleg tega je v šestem odstavku 30. člena ZIUOOPE določeno, da mora sklep o povračilu izplačanih nadomestil plače vsebovati zlasti predmet, osnovo za izračun nadomestil plače, način izračuna povračila nadomestil plače, višino povračila nadomestil plače, vsebino zahtevkov za povračilo nadomestil plače in njihovih prilog, razloge za zavrnitev zahtevka za povračilo, rok za izplačilo, obdobje vračanja sredstev, spremljanje in poročanje, sankcije za kršitev sklepa ter nadzor nad njegovim izvajanjem. Iz obrazložitve upravnega akta morajo izhajati konkretizirane okoliščine in podlaga za odločitev v takšni meri, da jih nasprotna stranka lahko preveri oziroma se do njih opredeli, na način, da jo lahko sodišče preizkusi ob morebitno vloženi tožbi. Za pošten postopek je torej bistveno, da ima oseba, katere pravice, dolžnosti in interesi so predmet postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskega, kot tudi glede pravnih vidikov zadeve. Stranka ima pravico seznaniti se z razlogi odločitve in preudarki, ki so upravni organ, ki je o zadevi odločal, vodili pri odločanju. Stopnja podrobnosti, s katero mora biti obrazložena odločba, je določena s tistim, kar zahteva učinkovito pravno sredstvo zoper odločbo v vsakem posameznem primeru.1 Ob tem je tudi iz navedb v tožbi razumeti očitek o neobrazloženosti izpodbijanega akta in nasprotovanje ugotovitvam o neizpolnjevanju pogoja, zaradi katerega je bila tožničina vloga zavrnjena. Pomanjkljiva obrazložitev, zaradi katere odločitve ni mogoče preizkusiti, pa pomeni bistveno kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.

10. Ker je torej izpodbijani sklep obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb upravnega postopka, je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom istega člena ZUS-1 zadevo vrnilo v ponovni postopek. V tem bo moral prvostopenjski organ ponovno odločiti o zadevni tožničini vlogi ter svojo odločitev z dejanskega in s pravnega vidika ustrezno obrazložiti.

11. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, na seji, saj je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnimi interesi (1. alineja drugega odstavka odstavka 59. člena ZUS-1).

1 Tako sodba Vrhovnega sodišča RS I Up 248/2002 z dne 10. 11. 2004