1/12-1994

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude mag. Marjane Lubej in mag. Mira Lubeja na seji dne 1/12-1994

s k l e n i l o :

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 16. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list RS, št. 18/93, 47/93) se zavrne.

O b r a z l o ž i t e v

A.

Pobudnika predlagata oceno skladnosti 16. člena v izreku navedenega zakona z načelom enakosti iz 14. člena Ustave, ker menita, da so investitorji nedovoljenih posegov v prostor, ki so se ravnali v skladu z 11. členom izpodbijanega zakona, v neenakopravnem položaju z drugimi investitorji, ki tega niso storili. Na podlagi 16. člena Zakona občine sprejmejo prostorske ureditvene pogoje za sanacijo degradiranega prostora, vendar le za območje posegov v prostor iz 11. člena, ne pa za območje vseh nedovoljenih posegov v prostor. Po mnenju pobudnikov takšna ureditev ne predstavlja učinkovite in kompleksne ureditve nedovoljenih posegov v prostor. Kot investitorja nedovoljenega posega, in sicer hiše v Seči 53 a, občina Piran, sta v skladu z 11. členom Zakona pravočasno vložila zahtevo za odlog prisilne izvršbe in položila depozit, čeprav zoper njiju vse od leta 1983, ko sta kupila zemljišče, ni bilo nobene urbanistične ali druge intervencije. Izpodbijano novelo Zakona sta razumela kot kompleksno vzpostavitev urbanističnega reda, sedaj pa menita, da po svojem konceptu in vsebini le ščiti neprijavljene investitorje nedovoljenih posegov v prostor, medtem ko bodo prijavljeni investitorji po sprejetju prostorskih izvedbenih aktov nosili vse pravne posledice iz 13. člena Zakona. Menita, da bi zakonodajalec moral določiti, da veljajo posamezne določbe novele Zakona za nazaj (drugi odstavek 155. člena Ustave) za vse investitorje nedovoljenih posegov v prostor.

B.

Ustavno sodišče je že presojalo ustavnost posameznih določb v izreku navedenega zakona v dveh zadevah.

1.V prvi zadevi št. U-I-107/93 z dne 9/12-1993 je presojalo ustavnost 1., 9. in 11. člena, drugega in tretjega odstavka 17. člena in 76. a člena navedenega zakona in ugotovilo, da izpodbijane določbe niso v neskladju z Ustavo. Pri oceni skladnosti 11. člena novele Zakona z načelom enakosti (14. člen Ustave) je Ustavno sodišče ugotovilo, da Zakon s tem, ko omogoča legalizacijo le tistim investitorjem nedovoljenih posegov, ki so do določenega roka vložili zahtevo za odlog prisilne izvršbe in plačali depozit, ne krši načela enakosti. Tisti investitorji, ki so izkoristili možnost legalizacije, so po mnenju Ustavnega sodišča celo v ugodnejšem položaju, saj se je prisilna izvršba odložila in imajo možnost legalizacije po posebnem postopku, kar vse pa ni omogočeno investitorjem, ki zahteve niso vložili, kakor tudi ne investitorjem, ki so ali bodo nedovoljeno posegli v prostor po uveljavitvi Zakona.

2.V drugi zadevi št. U-I-11/94 je Ustavno sodišče razveljavilo drugi odstavek 1. člena Navodila za pripravo prostorskih ureditvenih pogojev za sanacijo degradiranega prostora (Uradni list RS, št. 56/93), ker je dopuščal, da občine sprejemajo prostorske ureditvene pogoje za sanacijo degradiranega prostora tudi za območje vseh nedovoljenih posegov v prostor in ne samo za območje posegov iz 11. člena novele Zakona. Minister za okolje in prostor je namreč pri izdaji navedenega Navodila prekoračil pooblastilo, ki mu ga je dajal drugi odstavek 16. člena in po oceni Ustavnega sodišča tudi kršil načelo enakosti, ker je izenačeval investitorje, ki so izpolnili zahtevane pogoje iz 11. člena (zahteva za odlog prisilne izvršbe, potrebna dokumentacija in plačilo depozita), z investitorji, ki teh pogojev niso izpolnili.

3.Glede na navedeni odločbi je razvidno, da je Ustavno sodišče že ocenilo ustavnost tistih določb Zakona, katere po vsebini izpodbijata tudi pobudnika. Člen 16 novele Zakona, katerega pobudnika izrecno izpodbijata v svoji pobudi, določa le postopek izvajanja v Zakonu predvidene legalizacije, ki med drugim nalaga občinam sprejem prostorskih ureditvenih pogojev za sanacijo degradiranega prostora za območje posegov v prostor iz 11. člena Zakona na podlagi kriterijev, ki jih predpiše minister, pristojen za urejanje prostora. Možnost legalizacije nedovoljenih posegov v prostor vsebinsko ureja Zakon v 11. členu, s tem ko določa, da ima možnost legalizacije le investitor nedovoljenega posega v prostor, ki bo do 10/10-1993 vložil pri pristojnem organu zahtevo za odlog prisilne izvršbe in izpolnil še druge v Zakonu določene zahteve.

Ustavnost 11. člena Zakona je Ustavno sodišče z navedenima odločbama že ocenilo in ker pobudnika ne navajata nobenih novih dejstev za oceno ustavnosti 11. in 16. člena, ju Ustavno sodišče napotuje na citirani odločbi. Ob tem Ustavno sodišče še dodaja, da je bila izpodbijana novela Zakona sprejeta z namenom, da se doseže učinkovitejše ukrepanje na področju urejanja prostora in prepreči nenehno naraščanje števila nedovoljenih posegov v prostor. Zato je novela Zakona s spremembami in dopolnitvami posameznih določb Zakona poostrila ukrepe urbanistične inšpekcije in sankcije za nedovoljene posege v prostor, hkrati pa tudi v prehodnih določbah predvidela možnost hitrejše in enostavnejše legalizacije vseh tistih nedovoljenih posegov v prostor, katerih investitorji so to v zakonitem roku zahtevali in izpolnili druge zakonske pogoje (tako imenovani moratorij).

Zoper investitorje, ki niso želeli izkoristiti enkratne možnosti legalizacije po posebnem postopku, se na podlagi 17. člena Zakona vodijo inšpekcijski postopki, če so bili že pričeti, v skladu s prejšnjimi predpisi, vendar tudi zanje veljajo nekatera strožja določila spremenjenega in dopolnjenega 76. člena Zakona (drugi odstavek 17. člena). Investitorji nedovoljenih posegov v prostor, zoper katere inšpekcijski postopki še niso uvedeni, kakor tudi investitorji, ki po uveljavitvi novele Zakona nadaljujejo z nedovoljenimi posegi, bodo obravnavani na podlagi novih, strožjih določb spremenjenega in dopolnjenega Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. Ustavno sodišče je na podlagi 160. člena Ustave in 21. člena Zakona o Ustavnem sodišču pristojno za oceno skladnosti zakona z Ustavo, ne pa za oceno primernosti veljavne zakonske ureditve. Zato pobudnikovih navedb o primernejšem in kompleksnejšem urejanju nedovoljenih posegov v prostor ni moglo upoštevati.

Iz navedenih razlogov je Ustavno sodišče pobudo kot očitno neutemeljeno zavrnilo.

C.

Ustavno sodišče je ta sklep sprejelo na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in sodniki dr. Peter Jambrek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro Šturm, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Odločitev je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i kdr. Tone Jerovšek