Jedro

Seja, na kateri se odloča o predlogu za preklic pogojne obsodbe, se opravi ob pogoju, da so bile stranke in oškodovanec o njej v redu obveščeni, v nenavzočnosti pa le ob pogoju, da je bil obsojenec, če je dosegljiv, pred tem zaslišan. Opustitev zaslišanja obsojenca v postopku za preklic pogojne obsodbe bi mogla vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe.

Izrek

I. Zahtevi javnega tožilca Republike Slovenije za varstvo zakonitosti se ugodi in se pravnomočna sodba temeljnega sodišča razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. II. Izvršitev pravnomočne sodbe se prekine.

Obrazložitev

S sodbo temeljnega sodišča je bila obsojencu za kaznivo dejanje neplačevanja preživnine po čl. 98/I KZ RS izrečena pogojna obsodba z določeno kaznijo zapora, preizkusno dobo in s posebnim pogojem, da v enem mesecu po pravnomočnosti sodbe plača zaostalo preživnino in da v naprej tekoče plačuje preživnino. Obsojenec tega posebnega pogoja ni izpolnil in je bila zato pogojna obsodba preklicana s pravnomočno sodbo, navedeno v uvodu te odločbe.

Zoper pravnomočno sodbo, navedeno v uvodu te odločbe, je javni tožilec RS vložil zahtevo za varstvo zakonitosti s predlogom, da se napadena sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

Seja po čl. 509/III ZKP, na kateri se odloča o predlogu za preklic pogojne obsodbe se, ob pogoju, da so bili stranke in oškodovanec o njej v redu obveščeni, sicer res lahko opravi v njihovi nenavzočnosti, vendar le ob nadaljnjem pogoju, določenem v čl. 509/II ZKP, da je bil pred tem zaslišan obsojenec, če je dosegljiv (da obs. ne bi bil dosegljiv, v spisu ni podatkov). To zaslišanje namreč ni namenjeno samo preverjanju, ali je izpolnil obveznost, ki mu je bila naložena s pogojno obsodbo, marveč v primeru, da je ni bil izpolnil, tudi ugotovitvi razlogov, zakaj ni bila izpolnjena. Šele po zaslišanju obeh strani, se sodišče lahko utemeljeno odloči, ali bo pogojno obsodbo preklicalo ali pa bo izreklo kakšno drugo odločbo po čl. 56 KZ SFRJ. Spričo vseh teh pravic, ki jih ima obsojenec, pomeni opustitev njegovega zaslišanja v postopku za preklic pogojne obsodbe, tako kršitev kazenskega postopka, ki bi mogla vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe (čl. 364/II ZKP).

Poleg navedene relativne bistvene kršitve določb kazenskega postopka, pa je bila, kot še to utemeljeno uveljavlja javni tožilec RS v svoji zahtevi, v obravnavani zadevi zagrešena tudi absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka po čl. 364/I tč. 1 ZKP. O preklicu pogojne obsodbe je namreč odločal sodnik posameznik, namesto zunajobravnavni senat po čl. 23/VI ZKP, kot to določa čl. 509 ZKP. Slednji namreč odloča o preklicu pogojne obsodbe tudi tedaj, če je prvostopenjsko sodbo izdal sodnik posameznik.

Po povedanem je bilo treba utemeljeni zahtevi javnega tožilca RS za varstvo zakonitosti ugoditi ter napadeno sodbo razveljaviti in vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje. V novem sojenju bo moralo sodišče odpraviti navedene napake tako, da bo najprej določeni sodnik zaslišal tudi obsojenca, če bo dosegljiv, nato pa bo predsednik zunajobravnavnega senata razpisal sejo senata in o njej obvestil javnega tožilca, obsojenca in zastopnico mladoletnega oškodovanca. Če stranke in zastopnica mladoletnega oškodovanca, ki bodo v redu obveščeni, ne bodo prišli, to ne bo oviralo senata, da ne bi imel seje (čl. 509/III ZKP). Pri ponovnem odločanju bo senat lahko upošteval tudi tisto, kar je navedel zagovornik v zahtevi za izredno omilitev kazni z dne 30.9.1993 (list. št. 46), o kateri senat Vrhovnega sodišča RS ni mogel odločati, ker je v postopku na zahtevo za varstvo zakonitosti, obavnavano pravnomočno sodbo razveljavil. Glede na to, da obsojenec po sporočilu ljubljanskih zaporov z dne 4.10.1993 (list. št. 51), od tega dne prestaja kazen, je bilo treba s smiselno uporabo določbe čl. 428/V ZKP odločiti, da se izvršitev pravnomočne sodbe prekine do ponovnega odločanja o preklicu pogojne obsodbe.

Predpisi prejšnje Jugoslavije so bili v tej odločbi uporabljeni v zvezi s čl. 4/I ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS št. 1/91-I).