Jedro

Tožnik priznava, da so bile nepravilnosti pri vrisu GERKO-v odpravljene šele po izdaji izpodbijane odločbe. Zato ne more biti uspešen z navedbami v tožbi, da je do napak pri vrisovanju GERK-ov prišlo zaradi nepreglednih posnetkov in zamika katastra.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano prvostopno odločbo je Agencija za kmetijske trge in razvoj (s točko 1.1. in 1.2. izreka odločbe) ugodila zahtevku tožnika in mu priznala 39,66 plačilnih pravic in proizvodno vezanih pravic na površino (za 6, 80 ha deteljno travne mešanice in 13,06 ha trajno travinje) v znesku 19.343,03 €. V točki 2.1. in točki 2.2. pa je zavrnila zahtevek za plačilne pravice in proizvodno vezana plačila (krmne površine) za 0,48 plačilnih površin. Odločitev je utemeljila na ugotovitvi, da je na obrazcu D – prijava površin kmetijskih rastlin ter zahtevkov na površino prijavljena večja površina od ugotovljene na kraju samem. Zato je v skladu z Uredbo 796/2004/ES (Uredba), Uredbo o izvedbi ukrepov neposrednih plačil v kmetijstvu (Uredba EKO 0) in Uredbo o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2009 (Uredba) zahtevek, ki presega ugotovljeno površino zavrnila in odobrila izplačilo plačilnih pravic, ki ustreza številu odobrenih upravičenih površin.

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je v pritožbenem postopku s svojo odločbo št. 33101-472/2010/3 z dne 29. 2. 2012 pritožbi tožnika delno ugodilo in v točki 2.1. prvostopno odločbo Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja št. 33101-59831/2009/21 z dne 6. 1. 2010 odpravilo (1. točka izreka). Z 2. točko izreka pa ugodilo zahtevi tožnika do izplačila še 0,42 plačilnih pravic v višini 209,48 € ter upoštevajoč spremembo vrednosti plačilnih pravic odločilo, da je tožnik upravičen še do 511,89€, kar predstavlja razliko med sredstvi, do katerih je tožnik upravičen na podlagi nove vrednosti plačilnih pravic in že izplačanimi sredstvi (2. točka izreka). S 3. točko izreka je ugotovila, da se upravičencu neposredna plačila v skupni višini 721,37 € izplačajo v 30 dneh od dokončnosti te odločbe na tam navedeni račun. V obrazložitvi kot pravno podlago za uveljavljanje izplačila plačilnih pravic za leto 2009 citira Uredbo 796/2004/ES, Uredbo EKO 0 ter Uredbo. Nadalje navaja, da je iz dokumentov prvostopne zadeve razvidno, da je bil dne 21. 8. 2009 na KMG MID 100361349 v lasti tožnika opravljen kontrolni pregled ter da je kontrolor na v odločbi navedenih GERK-ih ugotovil nekmetijsko rabo. Po določbi 9. točke prvega odstavka 2. člena Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev (Pravilnik RKG) se za zemljišča v uporabi kmetijskega gospodarstva štejejo zemljišča, za katera ima nosilec kmetijskega gospodarstva pravico do uporabe. Uredba 796/2004/ES v drugem odstavku 6. člena določa, da so vrste dejanske rabe GERK-ov tiste, ki so opredeljene v predpisu, ki ureja evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišče. V skladu s Pravilnikom o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč se za potrebe določanja dejanske rabe uporablja interpretacijski ključ, ki vsebuje šifrant vrst dejanske rabe, navodila za zajem podatkov, opise posameznih vrst dejanske rabe in najmanjše površine zajema vrst dejanske rabe. Pojasnjuje tudi, da je prijava kmetijskih zemljišč v register kmetijskih gospodarstev tudi grafična, tako, da se ob prijavi določi tudi pozicija in površina konkretnega GERK-a. Pri kontroli površin posameznega GERK-a na kraju samem se vedno kontrolira le prijavljena površina. Ker je bilo ob kontrolnem pregledu ugotovljeno, da sporne površine na spornih GERK-ih niso v kmetijski rabi oz. niso v uporabi tožnikovega kmetijskega gospodarstva, jih ni mogoče uspešno uveljavljati za izplačila pomoči v subvencijskem letu 2009. Za pravilen vris GERK-ov v RKG in tudi pravilno določitev vrste dejanske rabe na vsakem izmed GERK-ov na njegovem kmetijskem gospodarstvu, je odgovoren nosilec kmetijskega gospodarstva. 8. člen Uredbe v četrtem odstavku določa, da s podpisom na zbirni vlogi ali na zahtevku nosilec kmetijskega gospodarstva potrdi pravilnost vnosa opisanih podatkov in pravilnost morebitnega grafičnega vnosa. Drugostopni organ tako zaključuje, da tožnik ni dokazal, da bi bila raba ob kontrolnem pregledu nepravilno ugotovljena in da bi bile ugotovitve kontrolorja napačne. Tako zaključuje, da je prvostopni organ na podlagi vsega navedenega sicer pravilno ugotovil neupravičeno površino 0,42 ha. Ne glede na navedeno pa upravičena površina za izplačilo plačilnih pravic znaša 45,65 ha, tožnik pa je imel za leto 2009 na voljo 40,08 plačilnih pravic. Ker je uveljavljal izplačilo plačilnih pravic za skupno 40,08 plačilnih pravic, kar je manj, kot ima na razpolago odobrenih upravičenih površin za izplačilo 45,65 ha, je za leto 2009 upravičen do izplačila vseh razpoložljivih plačilnih pravic, torej do izplačila 40,08 plačilnih pravic. Kot pravilno pa je potrdil odločitev prvostopnega organa glede neupravičene neupravičene površine, ki ne izpolnjuje pogojev za krmne površine.

Tožnik s tožbo izpodbija navedeno odločitev zaradi kršitve pravil postopka, nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Zahtevek tožnika je bil v delu, ki se nanaša na krmne površine, to je trajno travinje v površini 0,42 in trajno travinje površina 0,06 ha zavrnjen, zaradi napak pri vrisovanju GERK-ov na posnetku iz leta 2006. Ugotavlja, da je pri izpodbijani odločbi pri citiranih GERK-ih prišlo do odstopanj pri površini, ki so se dejansko obdelovale, niso pa bile upoštevane. To je dejansko razvidno iz posnetkov iz leta 2010, ki so bolj natančni. Pojasnjuje, da so v letu 2010 GERK-e s sosedi že popravili oz., da so popravili ostale napake letos (2012). Zato meni, da so glede na to, da pri vrisovanju GERK-ov na kataster ni imel vpliva, zahtevki iz tega razloga neutemeljeno zavrnjeni. Smiselno predlaga ugoditev tožbi in odpravo izpodbijane odločbe v delu, ki se nanaša na zavrnjena zahtevka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe kot neutemeljene, iz razlogov navedenih v obrazložitvi drugostopne odločbe in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana prvostopna odločitev, ki je bila spremenjena z odločitvijo organa druge stopnje pravilna in na zakonu utemeljena. Zato se sodišče sklicuje na ugotovitve in razloge navedene v obrazložitvah obeh odločb, predvsem pa v obrazložitvi pritožbenega organa (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju: ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori, ki se nanašajo izključno na zavrnitev subvencije za krmne površine (0,48 ha) pa še dodaja: Izpodbijana odločitev je bila sprejeta v zadevi uveljavljanja neposrednih plačil EKO 0 za leto 2009, v kateri je tožnik v zbirni vlogi vloženi dne 14. 5. 2009, skupaj z obrazcem D – prijava površin kmetijskih rastlin ter zahtevkov na površino prijavil kot upravičeno površino za izplačilo plačilnih pravic na 46,07 ha, krmne površine pa je prijavil na skupni površini 20,34 ha. Iz podatkov predloženih upravnih spisov je razvidno, da je bil dne 21. 8. 2009 na KMG MID 100361349 opravljen kontrolni pregled, na podlagi katerega je bila ugotovljena nekmetijska raba in neupravičena raba v primeru uveljavljanja zahtevka na sosedovem zemljišču, na površini 0,48 ha. Tožnik tako v pritožbi kot tudi v tožbi priznava, da je leta 2006 prišlo do napak pri vrisovanju GERK-ov in da so površine, ki jih dejansko obdeluje bolj natančno vrisane na posnetkih iz leta 2010. Leta 2010 je uredil tudi GERK-e s sosedi, v posledici česar so se v preteklosti dogajale napake in je zato prišlo do manjših površin kot jih obdeluje. Zato sodišče pritrjuje stališču tožene stranke v drugostopni odločbi, da je bila ob kontrolnem pregledu pravilno ugotovljena tako površina zemljišč, ki niso v uporabi tožnika, kot tudi površina tožnikovih zemljišč v nekmetijski rabi. Zato je odločitev prvostopnega organa, s katero je bila zavrnjena zahteva za plačilo subvencije za krmne površine, zaradi ugotovljenih nepravilnosti pri uporabi zemljišč, pravilna. Člen 8. Uredbe v četrtem odstavku namreč določa, da s podpisom na zbirni vlogi ali na zahtevku nosilec kmetijskega gospodarstva oz. njegov pooblaščenec potrdi pravilnost vnosa opisnih podatkov in pravilnost morebitnega grafičnega vnosa. V skladu s prvim odstavkom 14. člena Uredbe pa se za vse ukrepe kmetijske politike za leto 2009 upoštevajo podatki o GERK-ih glede na stanje en dan pred elektronskim izpolnjevanjem zbirne vloge. Glede na to, da tožnik v tožbi priznava, da so bile nepravilnosti pri vrisu GERKO-v odpravljene šele v letu 2010 oziroma 2012, z navedbami v tožbi, da je do napak pri vrisovanju GERK-ov prihajalo zaradi nepreglednih posnetkov in zamika katastra, ne more biti uspešen.

Po povedanem je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.