Jedro

Nastali in nepovrnjeni stroški, torej škoda pravne prednice tožnice, izhajajo iz tega, da sta obe sodišči prve stopnje vodili napačen postopek, ki je bil na pritožbenem sodišču razveljavljen in predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine zavrnjen.

Ni mogoče ugotoviti, da je tožena stranka odgovorna za nastalo škodo, saj je bila vzročna zveza med njenim, sicer napačnim ravnanjem ter nastalo škodo pretrgana in ker ena izmed predpostavk odškodninske obveznosti ni izpolnjena, tožena stranka ni dolžna povrniti nastale škode.

Izrek

I. Pritožba tožeče stranke se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Pritožnica nosi svoje pritožbene stroške in je dolžna povrniti pritožbene stroške tožene stranke v višini 354,47 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da je druga toženka A. A. dolžna plačati tožeči stranki 1.550,99 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi z različno zapadlostjo od posameznih zneskov in da je prva toženka A. d. o. o. dolžna plačati tožeči stranki znesek 6.164,02 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi z različno zapadlostjo od posameznih zneskov. Zavrnilo je tudi zahtevek glede povrnitve pravdnih stroškov (točka I. izreka izpodbijane sodbe). Tožeči stranki je naložilo, da mora drugi toženki povrniti pravdne stroške v višini 985,15 EUR v roku 15 dni (II. točka izreka izpodbijane sodbe).

2. Zoper citirano sodbo se je pritožila tožeča stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter absolutno bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, vse s stroškovno posledico.

3. Na pritožbo je odgovorila tožena stranka, ki je predlagala, da sodišče druge stopnje pritožbo zavrne in potrdi izpodbijano sodbo. Priglasila je tudi pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V tej zadevi je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je pravni prednik tožnice s prvo toženko sklenil mandatno pogodbo. Tožena stranka (druga toženka) je kot odvetnica s pooblastilom 19. 2. 2008 zoper tožničinega dolžnika predlagala izvršbo na podlagi verodostojne listine na Centralni oddelek za verodostojno listino pri Okrajnem sodišču v Ljubljani (COVL). Podlaga je bil izvršljiv notarski zapis. Po ugovoru tožničinega dolžnika je COVL sklep o izvršbi v dovolitvenem delu razveljavil in zadevo je po pravilih pravdnega postopka nadalje obravnavalo Okrožno sodišče v Kranju, ki je zahtevku ugodilo. Po pritožbi dolžnika je Višje sodišče v Ljubljani (I Cp 4668/2010 z dne 1. 6. 2011) sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo, prav tako sklep o izvršbi COVL v 1. in 3. točki izreka ter zavrnilo predlog za izvršbo, skupaj z naloženimi pravdnimi stroški. Iz razlogov sodbe višjega sodišča izhaja, da je tožena stranka vložila predlog za izvršbo na podlagi notarskega zapisa, ki je izvršilni naslov, s katerim je terjatev ugotovljena (podobno kot res transacta) in sodišče ne sme ponovno odločati o njej, pač pa je treba voditi izvršbo na podlagi izvršilnega naslova.

Tožnica navaja, da ji je zaradi ravnanja tožene stranke nastala škoda v višini (dolžniku) plačanih in (njej) nepovrnjenih pravdnih stroškov v prej opisanem postopku. Meni, da je tožena stranka ravnalo protipravno, ko je uporabila napačen postopek izvršbe.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo pravno podlago in sicer sta bili pravna prednica tožnice in druga oziroma prva toženka v mandatnem razmerju (766. člen Obligacijskega zakonika, OZ) ter da za morebitno odškodninsko odgovornost veljajo pravila pogodbene odškodninske odgovornosti. Pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da je mogoče toženi stranki pripisati odgovornost za nastalo škodo, so: protipravnost ravnanja tožene stranke, praviloma torej kršitev pogodbenih obveznosti, njena odgovornost, nastanek škode in vzročna zveza med nastalo škodo ter protipravnim ravnanjem tožene stranke.

7. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna, vendar iz drugih razlogov, kot jih samo eksplicitno navaja.

8. Pritožba ima namreč prav, da so bila pravila glede vrste izvršilnega postopka pri izvršljivem notarskem zapisu jasna, saj to izhaja iz 4. člena Zakona o notariatu in 2. točke prvega odstavka 17. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju. Na drugi strani pa tudi drži, da sta bili odločbi Vrhovnega sodišča o izvršljivem notarskem zapisu kot judikatni terjatvi, ki ju pod točko 5. v citiranem razveljavitvenem sklepu kot dodaten argument navede Višje sodišče v Ljubljani (II Ips 75/2006 in II Ips 858/2006) izdani 8. 5. 2008 oziroma 19. 3. 2009, torej po tem, ko je tožena stranka vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine (19. 2. 2008). Očitno torej v tistem času stvari niso bile povsem jasne, kot so v današnjem trenutku1. 9. Pritožbeno sodišče pritrjuje toženi stranki, ki ves čas postopka in tudi v odgovoru na pritožbo zatrjuje, da je bila vzročna zveza med njenim sicer napačnim ravnanjem glede vloženega predloga za izvršbo pri COVL, pretrgana z dejanji sodišč, ki so predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine obravnavali kot takega (in ne pravilno kot predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova) in na podlagi tega vodila najprej ugovorni postopek pri COVL in potem še pravdnega pred Okrožnim sodiščem v Kranju. Nastali in nepovrnjeni stroški, torej škoda pravne prednice tožnice, namreč izhajajo iz tega, da sta obe sodišči prve stopnje vodili napačen postopek, ki je bil na pritožbenem sodišču razveljavljen in predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine zavrnjen.

10. Glede na navedeno ni mogoče ugotoviti, da je tožena stranka odgovorna za nastalo škodo, saj je bila vzročna zveza med njenim, sicer napačnim, ravnanjem ter nastalo škodo pretrgana in ker ena izmed predpostavk odškodninske obveznosti ni izpolnjena, tožena stranka ni dolžna povrniti nastale škode.

11. Pritožbeno sodišče je glede na vse navedeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, ker niso podani pritožbeni razlogi, niti razloge na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. in 353. člena ZPP).

12. Tožeča stranka je priglasila stroške pritožbenega postopka. Ker s pritožbo ni uspela, sama nosi svoje pritožbene stroške (154. člen ZPP), je pa dolžna toženi stranki povrniti njene pritožbene stroške (165. člen v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

13. Tožena stranka je vložila odgovor na pritožbo in priglasila stroške odgovora na pritožbo v višini 625 odvetniških točk in 8 odvetniških točk administrativnih stroškov (tretji odstavek 11. člena Odvetniške tarife) ter 22 % DDV. Kar skupaj znaša 354,47 EUR. Priznane stroške je tožeča stranka dolžna toženi poravnati v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od plačila (313. člen ZPP v zvezi z 299. členom OZ).

1 Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o izvršbi (ZIZ-F), ki je uvedel avtomatizirano vlaganje izvršb na podlagi verodostojne listine izključno preko COVL, je pričel veljati 27. 9. 2007 in se je pričel uporabljati 1. 1. 2008, torej dober mesec pred vloženim spornim predlogom.