Jedro

V primeru, ko stranka ne sproži predloga za sodno ureditev meje, se domneva, da se strinja z obstoječo mejo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahteva za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopni organ je v 1. točki izreka odločil, da se nadomesti odločba št. 02112-446/2008-2 z dne 18. 12. 2008; v 2. točki, da se v katastrski občini ... evidentira urejeni del meje parcele 268/2 s sosednjimi parcelami 267/1, 267/3 in 268/3 (od ZK točke 11917 – ZK točke 11913); v 3. točki, da se v katastrski občini ... zavrne evidentiranje urejenega dela meje parcele 268/2 s sosednjo parcelo 268/3; v 4. točki, da je grafični prikaz urejene meje z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami obvezna priloga temu aktu. Urejene meje so označene, poudarjene in v 5. točki, da stroškov postopka ni. V obrazložitvi je navedel, da sta A.A. in B.B. vložila zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje parcele 268/2 k.o. .... Zahtevi sta priložila elaborat, ki ga je izdelalo geodetsko podjetje in katerega vsebina ustreza določilom Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) in Pravilnika o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru. V postopku so sodelovali lastniki parcel 267/1 in 267/3 – C.C.; 268/2 – A.A. in B.B.; 268/3 D.D. in E.E.. Na mejni obravnavi dne 8. 9. 2008 so stranke podpisale izjavo o strinjanju s potekom predlagane meje, z izjemo D.D. in E.E.. Geodetska uprava je skladno s 37. členom ZEN razpisala ustno obravnavo, na katero so bile vabljene stranke A.A. in B.B. ter D.D. in E.E.. Iz zapisnika z dne 29. 9. 2009 je razvidno, da je meja parcele 268/2 s sosednjo parcelo 268/3 tudi po izvedeni ustni obravnavi ostala sporna, ker se lastnika parcele 268/3 nista strinjala s potekom predlagane meje, dogovora o drugačnem poteku meje, ki še vedno ne bi odstopala od meje po podatkih zemljiškega katastra, pa ni bilo moč doseči. Geodetska uprava je zato lastnika v skladu z 39. členom ZEN na ustni obravnavi pozvala, da v roku 30 dni od ustne obravnave pred pristojnim sodiščem začneta sodni postopek ureditve meje in o tem obvestita geodetsko upravo. Pozvana sodnega postopka v roku nista začela, kar je razvidno iz dopisa Okrajnega sodišča v Brežicah, opr. št. R 346/2009 z dne 7. 12. 2009. Zaradi navedenega se v skladu s 4. odstavkom 39. člena ZEN šteje, da se pozvana strinjata s potekom predlagane meje.

Drugostopni organ je na pritožbo D.D. odpravil 1. in 3. točko izreka odločbe Območne geodetske uprave Sevnica, št. 02112-446/2008-11 z dne 16. 12. 2009 (1. točka izreka); v preostalem delu pa pritožbo kot neutemeljeno zavrnil in v neodpravljenem delu (2., 4. in 5. točka izreka) potrdil izpodbijano odločbo (2. točka izreka). V obrazložitvi navaja, da je bila izpodbijana odločba izdana v ponovnem postopku, v izvrševanju odločbe pritožbenega organa, s katero sta bili odpravljeni 1. in 3. točka izreka predhodno izdane prvostopne odločbe z dne 18. 12. 2008. Pritožbeni organ s svojo odločbo takrat ni posegel v 2. točko izreka prvostopne odločbe z dne 18. 12. 2008, s katero je bila zavrnjena zahteva za evidentiranje urejenega dela meje parcele 268/2 s sosednjo parcelo 268/3. Ta del izreka je postal pravnomočen. Iz navedenega razloga je odpravil 3. točko prvostopne odločbe, hkrati pa je odpravil tudi 1. točko, ker se v njej nepravilno navaja, da se z izpodbijano odločbo nadomešča odločba prvostopnega organa z dne 18. 12. 2008. Predmet odločanja v ponovnem postopku je bilo le evidentiranje urejenega dela meje parcele 268/2 s sosednjimi parcelami 267/1, 267/3 in 268/3, od ZK točke 11917 – ZK točke 11913. V tem delu pa je prvostopni organ v celoti sledil napotkom drugostopnega organa, zato je pritožba neutemeljena.

Tožeča stranka izpodbija prvostopno odločbo v 2., 4. in 5. točki in meni, da je bila v tem delu njena pritožba neutemeljeno zavrnjena. Postopek je bil uveden na zahtevo sosedov A.A. in B.B., katerima je geometer X odmerjal njuno parcelo, ki meji na njeno. Geometer pa je nesporno ravnal napačno, saj je bil na podlagi njegovih meritev popravljen katastrski načrt, pri čemer pa je bil nesporno, nepravilno in nezakonito spremenjen katastrski načrt z obrazložitvijo, da je šlo za neko staro napako, kot sta to trdila mejaša in geometer X oziroma Geodetska pisarna. Navedeno pa ne odgovarja resnici, saj nesporno geodetska uprava ne bi smela ravnati tako in spremeniti starega katastrskega stanja v prid mejašev, spričo evidentnega dejstva, da dejansko zemljišče, del parc. št. 268/2, nedvomno in zanesljivo pripada tožnici. Spričo takšnega ravnanja geometra je nedvomno izkazano, da je tožnica izgubila del svoje nepremičnine. Geometer tožnice sploh ni poslušal, ko mu je na terenu, jasno in razumljivo sporočila in izrazila svoje stališče glede meje njene parcele napram parcele 268/2. Geometer o tem ni hotel nič slišati, pač pa je delal tako, kot si je zamislil in postavljal mejnike, katerih pa tožnica ne priznava in še dodatno poudarja, da geometru X tudi ni nikdar podpisala nobene listine ali soglasja. Resničnost njenih navedb lahko potrdi geometer Y, kateremu je zadeva dobro znana, saj je bil on tisti, ki je za tožnico odmerjal njeno parcelo 268/3 k.o. ... in jo odmeril drugače, kot je to storil geometer X. Predlaga odpravo odločbe prvostopnega organa in zahteva povrnitev stroškov postopka.

Stranka z interesom v tem postopku C.C. na tožbo ni odgovoril. Stranki z interesom A.A. in B.B. pa sta na tožbo odgovorili, predstavila zadevo in predlagala zavrnitev tožbe.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri napadeni odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in predlaga, da se tožba zavrne kot neutemeljena.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi tožeča stranka ugovarja določeni katastrski meji med parcelama 268/2 in 268/3 (meja med njeno parcelo in parcelo predlagateljev postopka A.A. in B.B.). Meja je bila določena na podlagi elaborata, ki ga je izdelalo geodetsko podjetje A. d.o.o. kot posledica fikcije določene v 4. odstavku 39. člena ZEN. Po tej določbi se, če sodni postopek v roku iz 1. odstavka tega člena ni začet, šteje, da lastnik oziroma lastniki soglašajo s potekom predlagane meje.

Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je 29. 9. 2009 potekala ustna obravnava, ki se je je tožeča stranka udeležila. Tudi po opravljeni ustni obravnavi je meja ostala sporna, ker se tožeča stranka s predlagano mejo ni strinjala. Prvostopni organ je zato tožečo stranko v skladu s 1. odstavkom 39. člena ZEN pozval, da v 30 dneh od poziva pri pristojnem Okrajnem sodišču v Brežicah vloži predlog za sodno ureditev meje. Opozorjena je tudi bila, da se bo sicer štelo, da se s predlagano mejo, kot izhaja iz elaborata, strinja. Iz dopisa Okrajnega sodišča z dne 7. 12. 2009 je razvidno, da postopka ureditve sporne meje ni sprožila. Navedena dejanja izkazujejo, da je organ ravnal v skladu z določbo 39. člena ZEN. V posledici pravilnega upoštevanja določb postopka je zato uporaba fikcije – pravne domneve o strinjanju s predlagano mejo, kot je bila evidentirana z izpodbijano odločbo, pravilna.

Tožeča stranka ugovarja katastrski meji kot je bila v posledici njene neaktivnosti evidentirana z izpodbijano odločbo. Teh ugovorov v upravnem sporu ne more uspešno uveljaviti. Kolikor je namreč menila, da katastrska meja, kot ji je bila pokazana v postopku, ne odgovarja meji med parcelama, bi morala sprožiti nepravdni postopek in uveljavljati mejo po podlagah, ki so za sodno uveljavljanje meje predpisane. V zvezi z ugovorom, da je bil za pokazano katastrsko mejo podlaga spremenjen katastrski načrt, pa sodišče odgovarja, da iz upravnega spisa izhaja, da je pred evidentiranjem sporne katastrske meje geodetska uprava izvedla postopek po 9. členu ZEN in po uradni dolžnosti v zemljiškem katastru popravila napačno vpisan podatek. Elaborat in evidentiranje meja temeljita na stanju zemljiškega katastra. Stanje v zemljiškem katastru, po izvedeni popravi po 9. členu ZEN, je katastrska meja, ki je bila pokazana v obravnavanem postopku evidentiranja katastrske meje. S tožbo v tem upravnem sporu tožeča stranka ne more uveljaviti katastrske meje, ki je bila v postopku po 9. členu ZEN ugotovljena kot napačno vpisana.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in nadaljnji; v nadaljevanju ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

Zahtevo za povrnitev stroškov postopka je sodišče zavrnilo na podlagi 4. odstavka 25. člena ZUS-1. Pravni pouk temelji na določbi prvega odstavka 73. člena ZUS-1.