Jedro

Glavno vodilo pri odločitvi o izvajanju starševske skrbi ni otrokovo mnenje, temveč njegova korist. Otrok zdaj obiskuje že drugi razred šole. Možnost, da bi sprememba šolanja pri njemu povzročila dodatne čustvene težave oziroma stres ter njegov občutek varnosti ponovno omajala, je dodaten razlog za odločitev, da ostane v dosedanjem šolskem okolju, ki zanj glede na številne spremembe v življenju pomeni varovalni dejavnik.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Predlagateljica krije sama svoje stroške pritožbenega postopka, nasprotnemu udeležencu pa je dolžna v roku 15 dni povrniti stroške odgovora na pritožbo v višini 122,40 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v I. točki izreka sklenilo dokazovanje in zaključilo glavno obravnavo. V II. točki izreka je zavrnilo predlog, 1.) da se ugotovi, da je vpis mld. A. A., roj. ... 2014, v Osnovno šolo B. s šolskim letom 2020/2021 v korist otroka, in da ta sklep nadomešča soglasje nasprotnega udeleženca za izpis iz Osnovne šole M. – Podružnica N. in vpis v Osnovno šolo B. za šolsko leto 2020/2021, 2.) da je nasprotni udeleženec dolžan dopustiti, da mld. A. A. celotno šolsko izobraževanje opravi na OŠ B., in 3.) da je nasprotni udeleženec predlagateljici dolžan povrniti stroške postopka. V III. točki izreka je odločilo, da udeleženca postopka krijeta vsak svoje stroške postopka.

2. Zoper sklep se pritožuje predlagateljica, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov. Sodišču druge stopnje predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi (pravilno: spremeni) in njenemu predlogu v celoti ugodi, podredno, da zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglaša stroške. Navaja, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do vseh njenih pravno pomembnih navedb in da je neutemeljeno zavrnilo njene dokazne predloge, zlasti predlog za postavitev sodnega izvedenca psihologa ter dokazne predloge za zaslišanje prič, zato ji je bila kršena pravica do izjave. Meni, da šolska poročila ne upoštevajo posebnosti preteklega šolskega leta, ki je zaradi vpliva epidemije koronavirusa Covid-19 le delno potekalo v šoli. Pristnejših odnosov med otroki takšno šolanje ni moglo ustvariti. Nerazjasnjene so ostale popolnoma nasprotne izjave predlagateljice in nasprotnega udeleženca o počutju otroka v šoli in o njegovih stikih s sošolci. V nadaljevanju pritožbe podaja navedbe o neverodostojnosti izjav nasprotnega udeleženca. Obe stranki sta predlagali postavitev izvedenca psihologa, pa je sodišče prve stopnje tak predlog neutemeljeno zavrnilo. Šolska psihologinja ni ustrezno kvalificirana za podajo mnenj o otrokovih čustvenih težavah, niti kot zaposlena na OŠ N. ne more biti nepristranska. Sodišče prve stopnje ni ustrezno upoštevalo strokovnega mnenja CSD X, Enota ... (v nadaljevanju CSD), ki je prednosti šolanja na OŠ B. videl v tem, da se sledi otrokovi želji, da pridobi realno izkušnjo in obiskuje šolo v kraju, kjer je v vrtec vpisan tudi njegov mlajši brat. Predlagateljica izpostavlja, da B. predstavljajo stalnico v otrokovem življenju, saj je tam obiskoval vrtec, tam ima sorodnike po materini strani in okolje mu je dobro poznano.

3. Nasprotni udeleženec se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev in priglaša stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Starševsko skrb izvajata oba od staršev sporazumno v skladu s koristjo otroka (prvi odstavek 151. člena Družinskega zakonika, v nadaljevanju DZ). Kadar starši ne živijo skupaj in otrok ni zaupan v varstvo in vzgojo obema od staršev, odločata o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na njegov razvoj, sporazumno in v skladu s koristjo otroka (drugi odstavek 151. člena DZ). Če se starši ne sporazumejo o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, odloči o tem sodišče (četrti odstavek 151. člena DZ).

6. V obravnavani zadevi imata predlagateljica in nasprotni udeleženec skupno vzgojo in varstvo za mld. A. A. Ta je v trenutku vložitve predloga za izvrševanje roditeljske pravice (konkretno za vpis na Osnovno šolo B.) še obiskoval vrtec (v B.), septembra 2020 (tekom postopka pred sodiščem prve stopnje) pa je začel obiskovati osnovno šolo v N. (OŠ M. – Podružnica N.) kot matično šolo glede na njegovo takratno stalno prebivališče. Predlog za vpis na OŠ B. tako v času odločanja dejansko pomeni predlog za prepis z OŠ M. (Podružnica N.) na OŠ B. 7. Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in v skladu s koristjo otroka. Razlogi izpodbijanega sklepa so celoviti, skladni in prepričljivi, zato se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje nanje. V njih je zajet tudi odgovor na pritožbene kritike izpodbijane odločitve, saj predlagateljica v bistvenem zgolj ponavlja svoja stališča, zakaj naj bi bilo prešolanje potrebno, pri tem pa ne navaja nobenih tehtnih argumentov, ki bi lahko vzbudili pomisleke v pravilnost sklepa. Pritožbeno sodišče bo zato v nadaljevanju odgovorilo zgolj na pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

8. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da prepis A. A. na OŠ B. ne bi bil v njegovo največjo korist. Iz mnenja CSD izhaja, da ima vpis v eno ali drugo šolo tako prednosti kot pomanjkljivosti. Prednosti šolanja v N. je CSD videl predvsem v tem, da bo otrok lahko nadaljeval učno-vzgojni proces v šoli, v katero je že vključen, da bo razvijal odnose z vrstniki, ki jih je začel na novo ustvarjati, in da je vključen v sredino otrok, ki živijo krajevno blizu.1 Na drugi strani je CSD prednosti šolanja v OŠ B. videl v tem, da se sledi otrokovi želji, da pridobi realno izkušnjo in da obiskuje šolo v kraju, kjer je v vrtec vpisan tudi njegov mlajši brat. Po presoji pritožbenega sodišča je prvostopenjsko sodišče mnenje pravilno upoštevalo. Iz vseh izvedenih dokazov izhaja, da se je A. A. dobro vključil v novo šolo. Ni res, da so popolnoma nasprotne izjave predlagateljice in nasprotnega udeleženca o počutju otroka v šoli in o njegovih stikih s sošolci ostale nerazjasnjene. Iz poročil šole izhaja, da se je A. A. kljub nekajkratnim nesporazumom, ki so povsem normalen pojav med otroki, dobro vključil med sošolce, dobre odnose pa ima tudi s svojima učiteljicama. Pritožbene navedbe o otrokovemu spremenjenemu obnašanju proti koncu šolskega leta 2020/2021 tega zaključka ne morejo omajati. Čeprav je spremembe v njegovem obnašanju opazila tudi sama razredničarka, je v svojem poročilu o vključitvi v šolo z dne 27. 5. 2021 (priloga C16) pojasnila, da je A. A. na njeno vprašanje, kaj ga skrbi, izrazil skrb za bratca C. oziroma ji je začel pripovedovati o težavah z bratcem D. Nelagodnega počutja med sošolci kljub že omenjenim konfliktnim situacijam ni omenjal. Nasprotno, v pogovoru s šolsko psihologinjo (priloga C18) je povedal, da mu je v šoli dobro, omenil je več sošolcev, ki so njegovi prijatelji in s katerimi se rad igra. Povedal je, da jih je med karanteno pogrešal. Predlagateljica opozarja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo posebnosti šolanja na daljavo v času epidemije Covid-19, vendar njen ugovor ni utemeljen. Čeprav je bilo otrokovo veselje ob vrnitvi v šolo verjetno deloma povezano tudi s koncem karantene, omenjanje prav določenih sošolcev in igre z njimi tudi po presoji pritožbenega sodišča potrjuje, da je z njimi razvil dobre odnose. Če se v šoli ne bi dobro počutil, se gotovo ne bi veselil povratka v šolske klopi, ne glede na izkušnjo karantene. Predlagateljica sicer izraža skrb zaradi nasilnih dejanj med A. A. in sošolci, a iz opisa dogodkov s strani učiteljic izhaja, da je to predvsem A. A. reakcija, ko ga sošolci ne ubogajo ali zavrnejo igro z njim, čeprav ga sicer sprejemajo. Na podlagi tega nikakor ni izključeno, da bi A. A. imel podobne težave tudi v drugi šoli oziroma v odnosih z drugimi sošolci. Ne glede na to, da so učiteljici in psihologinja zaposlene v eni od obravnavanih šol, pritožbeno sodišče ne vidi razlogov za njihovo pristranskost ali za drugačno obravnavanje A. A. v primerjavi z drugimi otroki.2 Ob povedanem rešitev za A. A. stiske in njegovo morebitno neprimerno obnašanje ne more biti prepis na drugo šolo.

9. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo predlagateljičin dokazni predlog za zaslišanje priče E. E., ki bi izpovedala o nadlegovanju A. A. s strani starejšega otroka na šolskem dvorišču in o siceršnjem otrokovem počutju. Tudi če bi njeno zaslišanje potrdilo zatrjevano dejstvo o enkratnem nadlegovanju v začetku šolskega leta 2020/2021, to na odločitev sodišča ni moglo vplivati. Nesoglasja med otroki so običajen pojav. Da je bil vanje udeležen tudi A. A., ni sporno, saj je bilo to izkazano že z drugimi dokazi. Ključno je, da nesporazumi med A. A. in sošolci ne presegajo meje običajnega in da ne izvirajo iz zavračanja s strani okolice (sošolcev), predvsem pa, da se je A. A. tekom šolskega leta v novo okolje vpeljal in da se s sošolci in zaposlenimi zdaj dobro razume. V zvezi s tem predlagateljica v pritožbi graja tudi opustitev zaslišanja razredničarke H. H., učiteljice I. I. in šolske psihologinje J. J. vendar v postopku pred sodiščem prve stopnje dokaznih predlogov za njihovo zaslišanje ni podala. Njihova poročila sicer ne vsebujejo nobenih nasprotij, ki bi jih bilo treba odpraviti z zaslišanjem. Otrokove začetne težave pri vključevanju v razred in umikanje k igri na sámo niso v nasprotju s siceršnjimi ugotovitvami v poročilih, da se je A. A. v skupino dobro vključil in da učiteljici nista opazili, da bi bil osamljen. Da otrokovo razpoloženje za igro in družabnost nihata (še posebno v začetnem obdobju, ko se prilagaja na novo okolico), je povsem normalno. Zatrjevana absolutna bistvena kršitev postopka ni podana, izveden dokazni postopek pa trditev predlagateljice, da A. A. med sošolci ni bil sprejet, da se v šoli ne počuti dobro in da je žalosten, ni potrdil niti do stopnje verjetnosti.

10. Predlagateljica v pritožbi navaja, da bi moralo sodišče za oceno otrokovega počutja postaviti sodnega izvedenca psihologa, a v postopku pred sodiščem prve stopnje nobeden od udeležencev ni navedel, kaj naj bi se s tem dokazom dokazovalo, temveč sta oba podala le pavšalen predlog. Nesubstanciranih dokaznih predlogov sodišče ni dolžno izvesti. Tudi sicer je lahko dejstva o otrokovemu počutju sodišče prve stopnje ugotovilo že na podlagi vseh drugih izvedenih dokazov (poročila CSD, poročila učiteljic, zaslišanje udeležencev in predvsem poročilo šolske psihologinje, ki je s A. A. opravila dva pogovora). Angažiranje izvedenca je potrebno (le) tedaj, kadar gre za sporna dejanska vprašanja, za razjasnitev katerih je potrebno posebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. Sodišče prve stopnje je v obravnavanem primeru pravilno presodilo, da takšnih spornih dejstev ni, do A. A. počutja pa se je opredelila tudi šolska psihologinja. Na podlagi vseh izvedenih dokazov ter splošno znanih dejstev je sodišče prve stopnje dovolj zanesljivo ugotovilo vse pomembne okoliščine te zadeve in pravilno ocenilo koristi otroka.

11. Predlagateljica je predlagala tudi zaslišanje priče L. L., strokovne delavke CSD, ki naj bi med drugim izpovedala, da je prepis na OŠ B. pristna A. A. želja. Da je bila to A. A. pristna želja, izhaja že iz same dopolnitve mnenja CSD z dne 3. 11. 2020 (priloga A27). Zakaj zaslišanje te priče ni bilo potrebno, je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo.3 Je pa CSD opozoril, da je treba upoštevati, da A. A. dejanske izkušnje z obiskovanjem šole v B. nima in da je mogoče, da to šolo idealizira. Glavno vodilo pri odločitvi o izvajanju starševske skrbi ni otrokovo mnenje, temveč njegova korist. Sodišče pri odločitvi o izvajanju starševske skrbi sicer lahko upošteva tudi otrokovo mnenje, a le, če je otrok sposoben razumeti njegov pomen in posledice (prvi odstavek 143. člena DZ). Sedemletni otrok težko razume daljnosežne posledice takšne odločitve, sicer pa A. A. stvarne predstave o njemu nepoznani šoli ne more imeti, temveč je lahko mnenje oblikoval le na podlagi pripovedovanj in vpliva staršev. Poleg tega iz njegovih razgovorov s šolsko psihologinjo ob koncu šolskega leta ne izhaja, da bi si prepis (še vedno) želel. 12. Predlagateljica je svoj predlog utemeljevala tudi v povezavi z lokacijama obeh šol. Sodišče prve stopnje je pravilne razloge o tem, zakaj je OŠ M. tudi lokacijsko nekoliko boljši izbor od OŠ B., navedlo v 27. in 28. točki obrazložitve. Ko je predlagateljica podala predlog za začetek predmetnega postopka in v času odločanja sodišča prve stopnje, sta s A. A. živela prav v N., nekaj metrov stran od Podružnice N. Tekom postopka je predlagateljica (med drugim) napovedala selitev v R. Sodišče se je pravilno opredelilo tudi glede razdalj ob predvideni selitvi v R. in drugačne pritožbene navedbe niso utemeljene. Čeprav je OŠ M. – Podružnica N. od novega bivališča v R. oddaljena bolj kot OŠ B., je tudi razdalja do slednje (več kot 3 kilometre) takšna, da bo treba A. A. v vsakem primeru v šolo voziti, razlike v razdalji pa niso tolikšne, da bi bile odločilne. Pravilni so tudi nadaljnji razlogi sodišča prve stopnje, ki se je opredelilo tudi do razdalj do matične šole M. in ugotovilo, da so povezave javnega prometa iz R. v K. in obratno boljše od povezav iz B. v P. in obratno. Ob upoštevanju, dejstva, da A. A. preživi pri vsakemu od staršev približno polovico časa (polovico tedna), je pravilen zaključek, da je tudi lokacijsko OŠ M. boljša izbira.

13. A. A. zdaj obiskuje že drugi razred v OŠ M. – Podružnica N. Možnost, da bi sprememba šolanja pri njemu povzročila dodatne čustvene težave oziroma stres ter njegov občutek varnosti ponovno omajala, je dodaten razlog za odločitev, da ostane v dosedanjem šolskem okolju, ki zanj glede na številne spremembe v življenju pomeni varovalni dejavnik. Otrok je doživel več sprememb, nazadnje stresne dogodke v zvezi z začetkom šolanja in oblikovanjem novih družin po razpadu partnerske zveze med udeležencema, zato potrebuje stabilne pogoje za psihosocialni razvoj. B. ne glede na to, da je A. A. tam dve leti obiskoval vrtec in da ima tam tudi nekaj sorodnikov, ne predstavljajo tako pomembne stalnice v njegovem življenju, da bi ta okoliščina lahko pretehtala nad vsem navedenim. Na starših pa je, da bodo utrdili oziroma vzpodbujali pozitivne občutke o šoli, ki jo obiskuje, ter mu ob morebitnih stiskah nudili oporo.

14. Izpodbijana odločitev je glede na navedeno pravilna. Ker sodišče druge stopnje tudi ni ugotovilo drugih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP-1).

15. Skladno s 101. členom ZNP-1 je sodišče o stroških pritožbenega postopka odločilo po prostem preudarku, v okviru katerega je upoštevalo uspeh udeležencev v postopku. Ker predlagateljica s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbe. Odgovor nasprotnega udeleženca s prilogami pa je prispeval k rešitvi zadeve in predstavlja njegov potreben strošek. To je strošek sestave odgovora na pritožbo po odvetniku, in sicer 200 točk (tar. št. 23 Odvetniške tarife, v nadaljevanju OT), kar ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke 0,60 EUR znaša 120,00 EUR, materialni stroški (2 % po 11. členu OT) pa znašajo 2,40 EUR. Vsi potrebni pritožbeni stroški nasprotnega udeleženca, ki jih je temu dolžna povrniti predlagateljica v roku 15 dni, tako znašajo 122,40 EUR. V primeru zamude mu mora predlagateljica povrniti tudi zakonske zamudne obresti, ki tečejo od poteka paricijskega roka do plačila.

1 Slednja okoliščina naj bi se potrditvah predlagateljice po izdaji sklepa sodišča prve stopnje spremenila, a ob upoštevanju vseh ostalih ugotovitev, to ne more biti odločilno. 2 Da otrokove težave izvirajo predvsem iz sporov v domačem družinskem okolju (ljubosumje na polbrata, tekmovanje za pozornost matere), izhaja tudi iz mnenja psihologa F. F. z dne 6. 10. 2021 (priloga B6), h kateremu je A. A. peljala predlagateljica. 3 Glede dejstev, v zvezi s katerimi je bilo njeno zaslišanje predlagano.