Jedro

Ker se o povrnitvi stroškov odloča na zahtevo stranke brez obravnavanja (prvi odstavek 163. člena ZPP), je sodišče prve stopnje kot podlago za svojo odločitev smelo uporabiti navedbe pravdnih strank v njunih pisnih vlogah. Pri njihovi analizi pa je prezrlo, da toženkina pripravljalna vloga z dne 17. 9. 2015 ni bila vročena tožniku. Sodišče prve stopnje zato svoje odločitve ne bi smelo opreti nanjo, če tožniku ni omogočilo, da se o vsebini te vloge prej izjavi. S tem je zagrešilo očitano absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da mora tožnik plačati toženki 1.472,46 EUR pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Tožnik se v pritožbi sklicuje na vse zakonske pritožbene razloge. Predlaga, naj sodišče druge stopnje spremeni izpodbijani sklep in toženki naloži v plačilo tožnikove pravdne stroške z obrestmi, podrejeno pa, naj sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je sodišče sledilo toženkinim neizkazanim navedbam ter napačno izenačilo pripoznavo zahtevka z vprašanjem povoda za tožbo. Tožnik je toženko, preden je vložila tožbo za razvezo zakonske zveze, večkrat pozval k razvezi na podlagi sporazuma, vendar je toženka tak način zavračala. Sporazumna ureditev premoženjskih razmerij očitno ni bila mogoča. Nepremičnino, ki je predmet delitve, toženka samostojno prodaja, zato je tožnik lahko zavaroval svoj položaj le z vložitvijo tožbe. Poleg tega izpodbijani sklep povzema toženkine navedbe iz pripravljalne vloge z dne 17. 9. 2015, ki tožniku ni bila vročena, zato je sklep obremenjen z bistveno kršitvijo iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), s kršitvijo tožnikove ustavne pravice do izjave v postopku in pravice do kontradiktornega postopka iz 6. člena EKČP. Sicer pa so toženkine navedbe v tej vlogi, da je bil tožnik navzoč pri vseh ogledih hiše z namenom prodaje in da sta stranki prodajno ceno oblikovali skupaj, povsem neresnične.

3. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev, ki je sledila izdani sodbi na podlagi pripoznave, oprlo na 157. člen ZPP, po katerem mora tožeča stranka povrniti pravdne stroške toženi stranki, če ta ni dala povoda za tožbo in če je pripoznala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo oziroma na glavni obravnavi, preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari. Brez dvoma morata biti oba predpisana pogoja podana kumulativno. Pri presoji, katera stranka je dala povod za tožbo, pa je poleg ostalih okoliščin primera relevantno predvsem, kaj tožeča stranka s tožbo zahteva od tožene stranke.

6. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu sicer pravilno upoštevalo navedena izhodišča. Ker se o povrnitvi stroškov odloča na zahtevo stranke brez obravnavanja (prvi odstavek 163. člena ZPP), je kot podlago za svojo odločitev smelo uporabiti navedbe pravdnih strank v njunih pisnih vlogah. Pri njihovi analizi pa je prezrlo, da toženkina pripravljalna vloga z dne 17. 9. 2015 ni bila vročena tožniku. Sodišče prve stopnje zato svoje odločitve ne bi smelo opreti nanjo, če tožniku ni omogočilo, da se o vsebini te vloge prej izjavi. S tem je zagrešilo očitano absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

7. Utemeljen je tudi pritožbeni očitek, da je sodišče napačno ugotovilo, da tožnik ni prerekal toženkine navedbe, po kateri je pred vložitvijo tožbe nikoli ni izrecno pozval k ureditvi (so)lastništva nad skupno nepremičnino. Tožnik je namreč v svoji prvi pripravljalni vlogi izrecno navajal, da je toženki večkrat predlagal razvezo zakonske zveze na podlagi sporazuma, s katerim bi pravdni stranki razdružili skupno premoženje, tudi sporno nepremičnino.

8. Sodišče druge stopnje je po navedenem ugodilo tožnikovi pritožbi in na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 354. člena istega zakona razveljavilo izpodbijani sklep. Zadevo je vrnilo sodišču prve stopnje, ki bo moralo pred ponovno odločitvijo pravdnima strankama ustrezno omogočiti pravico do izjave v postopku. Njune navedbe bo moralo skrbneje oceniti. Zlasti toženka se je že v odgovoru na tožbo obširno odzvala na tožnikove očitke o tem, da se stranki nista mogli sporazumeti o razdružitvi skupnega premoženja. Pri vrednotenju navedb pravdnih strank pa bo moralo tudi ustrezno razmejiti posplošene navedbe od dokazno podprtih.

9. Izrek o stroških pritožbenega postopka je posledica razveljavitve sklepa. Pravica do njihovega povračila je odvisna od končne stroškovne odločitve, zato jo je sodišče druge stopnje pridržalo sodišču prve stopnje (tretji odstavek 165. člena ZPP).