Jedro

Določbe 35. člena ZIZ urejajo vprašanje pristojnosti le glede začetne kumulacije izvršilnih sredstev. Za naknadno kumulacijo izvršilnih sredstev pa je obveljalo stališče, sprejeto že pred uveljavitvijo novele ZIZ-A, da se pristojnost določa glede na okoliščine v času vložitve izvršilnega predloga, ker sprememba okoliščin med postopkom, na katere se opira pristojnost sodišča, ne vpliva na nadaljnjo pristojnost tega sodišča. Res je sicer novela ZIZ-E 35. členu dodala nov četrti odstavek, ki pri naknadni kumulaciji izvršilnih sredstev z izvršbo na nepremičnino določa spremembo pristojnosti po tem izvršilnem sredstvu, vendar uporaba te določbe v obravnavani zadevi že glede na prehodno določbo 72. člena te novele, ki ureja podobno situacijo, ne pride v poštev.

Izrek

V tej izvršilni zadevi je še naprej pristojno Okrajno sodišče v Idriji.

Obrazložitev

V tej izvršilni zadevi zaradi izterjave preživnine in verzije sta upnici izvršilni predlog vložili že leta 2003. S sklepom o izvršbi je sodišče dovolilo izvršbo na dolžnikova denarna sredstva in vrednostne papirje. Upnici sta z vlogo z 9.3.2005 predlagali novo izvršilno sredstvo z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, z ugotovitvijo vrednosti in s prodajo dolžnikovih nepremičnin v k.o. Š. in k.o. P., z vlogo z 19.4.2005 pa še v k.o. D. Oba predloga je sodišče izločilo v poseben spis in s sklepom In 15/2005 z 12.7.2005 nadaljevalo izvršbo z novimi izvršilnimi sredstvi. V nadaljevanju je odločilo še o ugovorih, pribavilo več cenitev in prišlo vse do faze pred razpisom prve dražbe. Vendar se je nato na podlagi drugega odstavka 166. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) s sklepom z 19.11.2008 izreklo za krajevno nepristojno za opravljanje izvršbe na nepremičnini v vl. št. ... k.o. Š. V dopisu, s katerim je po pravnomočnosti tega sklepa zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Celju kot krajevno pristojnemu sodišču, se je sklicevalo tudi na predlog upnic, naj se primarno nadaljuje izvršba na nepremičnino, ki se nahaja na območju tega sodišča. Okrajno sodišče v Celju svoje pristojnosti ne sprejema, ker je sklicevanje na drugi odstavek 166. člena ZIZ zmotno in ker se lahko izvršilno sodišče po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno le v fazi predhodnega preizkusa izvršilnega predloga. Zato predlaga, da vrhovno sodišče odloči v sporu o pristojnosti med obema sodiščema.

Vrhovno sodišče ugotavlja, da je v tej zadevi še naprej pristojno Okrajno sodišče v Idriji.

Z novelo ZIZ-E, ki je začela veljati 25.11.2006, je bil spremenjen tudi drugi odstavek 166. člena ZIZ. Do uveljavitve novele je v primeru izvršbe na nepremičnine, ki leže na območju različnih sodišč, veljala krajevna pristojnost tako za dovolitev izvršbe kot za samo izvršbo tistega sodišča, na območju katerega je nepremičnina, ki je kot predmet izvršbe v predlogu za izvršbo navedena na prvem mestu. To določbo je novela spremenila tako, da je za samo izvršbo določila pristojnost vsakega posameznega sodišča, na območju katerega je nepremičnina. Sklicevanje Okrajnega sodišča v Idriji na tako spremenjeno zakonsko določbo je zmotno iz več razlogov, na prvem mestu pa zato, ker je prezrlo prehodno določbo 72. člena novele, po kateri se spremenjena določba drugega odstavka 166. člena ZIZ o drugačni pristojnosti za samo izvršbo uporablja le v postopkih, v katerih je bil sklep o izvršbi izdan po uveljavitvi novele.

Poleg tega v obravnavanem primeru ne gre za situacijo, ko je izvršba na nepremičnine predlagana že v samem izvršilnem predlogu. Iz v začetku tega sklepa povzetega poteka izvršilnega postopka izhaja, da je bila v izvršilnem predlogu leta 2003 predlagana in dovoljena izvršba z drugimi izvršilnimi sredstvi, izvršba na nepremičnine pa je bila predlagana kot novo izvršilno sredstvo šele v letu 2005. Gre torej za tako imenovano naknadno kumulacijo izvršilnih sredstev po tretjem odstavku 34. člena ZIZ. Zato je treba vprašanje pristojnosti presojati po tej določbi in določbah 35. člena ZIZ. Slednji v besedilu, spremenjenem in dopolnjenem z novelo ZIZ-A (ki je začela veljati 21.9.2002), določa pristojnost v izvršilnem postopku. Najprej določa pristojnost istega sodišča tako za odločitev o predlogu za izvršbo kot za odločanje o vseh vprašanjih v izvršbi (razen če zakon ne določa drugače), in sicer tistega, ki je pristojno odločati o predlogu za izvršbo (prvi odstavek 35. člena ZIZ). V nadaljevanju je v primeru predloga za izvršbo z več izvršilnimi sredstvi določena pristojnost po prvonavedenem izvršilnem sredstvu (drugi odstavek 35. člena ZIZ). Le če je med predlaganimi izvršilnimi sredstvi izvršba na nepremičnine, je določena izključna krajevna pristojnost sodišča po legi nepremičnine (tretji odstavek 35. člena ZIZ).

Vrhovno sodišče je že v več sporih o pristojnosti zavzelo stališče, da povzete določbe 35. člena ZIZ urejajo vprašanje pristojnosti le glede začetne kumulacije izvršilnih sredstev, torej take, ki je uveljavljana že v samem izvršilnem predlogu (sklep I R 85/2003 in mnogi drugi). Za naknadno kumulacijo izvršilnih sredstev pa je obveljalo stališče, sprejeto že pred uveljavitvijo novele ZIZ-A, da se pristojnost določa glede na okoliščine v času vložitve izvršilnega predloga, ker sprememba okoliščin med postopkom, na katere se opira pristojnost sodišča, ne vpliva na nadaljnjo pristojnost tega sodišča. Nanjo torej ne more vplivati niti sprememba izvršilnega sredstva. Pravna podlaga za tako stališče je v tretjem odstavku 17. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ.

V obravnavani zadevi ni utemeljenega razloga za odstop od ustaljene sodne prakse. Res je sicer novela ZIZ-E 35. členu dodala nov četrti odstavek, ki pri naknadni kumulaciji izvršilnih sredstev z izvršbo na nepremičnino določa spremembo pristojnosti po tem izvršilnem sredstvu, vendar uporaba te določbe v obravnavani zadevi že glede na prehodno določbo 72. člena te novele, ki ureja podobno situacijo, ne pride v poštev. Drugačna razlaga ni sprejemljiva, saj bi povzročila spremembo pristojnosti v vseh izvršilnih postopkih, v katerih je bila naknadno predlagana izvršba na nepremičnine, in to ne glede na dejstva, da je bil predlog za nadaljnje izvršilno sredstvo vložen in sklep o njem izdan znatno pred uveljavitvijo novele ZIZ-E in v kakšni fazi nadaljnjega postopka se nahaja konkretna izvršba. Vrhovno sodišče še dodaja, da v tej zadevi na spremembo pristojnosti ne more vplivati niti predlog upnic, na katerem izvršilnem sredstvu naj se primarno nadaljuje izvršba.

Vrhovno sodišče je zato na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odločilo, da je v tej zadevi še naprej pristojno Okrajno sodišče v Idriji.