Jedro

Začasne odredbe, izdane v sporih iz razmerij med starši in otroci, so eden od ukrepov za varstvo koristi otroka (159. člen DZ).

Po 161. členu DZ sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen, to pa je takrat, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo zaradi ravnanj staršev utrpel škodo na telesnem in duševnem zdravju in razvoju. Izkazane morajo biti okoliščine, ki zahtevajo začasno, vendar nujno ukrepanje, da bi se preprečila nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda za otrokovo zdravje in razvoj. Sodišče o tem odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti, ki je dosežen, kadar obstaja več argumentov za obstoj določenega dejstva kot argumentov proti temu dejstvu oziroma so prvi argumenti močnejši od drugih. Ob tem izvede le toliko dokazov, da s stopnjo verjetnosti ugotovi za sprejem odločitve relevantna dejstva.

Namen stikov je v zagotovitvi zdravega in celostnega razvoja otroka, to je razvoja v samostojno odraslo osebo. Stiki pod nadzorom strokovnega delavca CSD predstavljajo resen poseg v svobodo odnosa med staršem in otrokom in so upravičeni le v izjemnih primerih, ko je potrebna strokovna pomoč pri vzpostavljanju starševskega odnosa ali obstaja konkretna nevarnost za življenje in zdravje otroka, ki nujno terja zavarovanje njegove koristi. Trditve predlagateljice, s katerimi utemeljuje hčerkino ogroženost, takšnega nesorazmernega posega, ki je zakonsko časovno omejen na 9 mesecev, ne utemeljujejo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagateljice za izdajo začasne odredbe, po kateri bi se stiki med nasprotnim udeležencem in mld. A. A., urejeni s sodno poravnavo N .../2015 s 6. 4. 2016, izvajali v omejenem obsegu pod nadzorom strokovnega delavca CSD.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo predlagateljica iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov. Ne soglaša, da pogojev za izdajo začasne odredbe ni izkazala, in vztraja, da je deklica pri nasprotnem udeležencu hudo ogrožena. Izpostavlja, da se hči iz vsakega stika vrne umazana, zanemarjena, prestrašena, pretresena in zagrenjena, saj je ves čas s strani nasprotnega udeleženca in njegove družine ustrahovana, zaničevana in pretepena. Posledice izhajajo tudi iz fotografij. Deklica se pogosto vrne z bolečinami v trebuhu, ponoči se zbuja in kriči. Pri očetu nima igrač, saj jih je vzel, kar jo spravlja v dodaten stres, zato si na stike ne želi. Nasprotnega udeleženca je vsaj trikrat prijavila policiji, obrnila se je tudi na CSD. Ker ni bilo posebnega epiloga, se sprašuje, kaj se mora še zgoditi, da bo kdo ukrepal. Na PP X so ji celo dejali, da je ravnanje nasprotnega udeleženca vzgojno, kar je nedopustno, prav tako je naletela na gluha ušesa na CSD, kjer so delavke ravnale pristransko, čeprav jim je o dogajanjih izpovedala tudi mld. A. A. Ne držijo očitki, da hči doma ne dela za šolo, ocene kažejo nasprotno. Sodišče ni zaslišalo udeležencev in se je neutemeljeno oprlo na mnenje izvedenca B. B., ki je v tem postopku brezpredmetno. Zato je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka, sklep pa je ob dokaznem gradivu v spisu protisloven. Sodišče tudi ni odločilo o priglašenih stroških, ki bi jih moral povrniti nasprotni udeleženec.

3. Na pritožbo je odgovoril nasprotni udeleženec in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Začasne odredbe, izdane v sporih iz razmerij med starši in otroci, so eden od ukrepov za varstvo koristi otroka (159. člen Družinskega zakonika - DZ) in se izdajo pod pogoji, ki jih določa DZ, po v ZIZ predpisanem postopku (100. člen Zakona o nepravdnem postopku – ZNP-1). Po 161. členu DZ sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen, to pa je takrat, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo zaradi ravnanj staršev utrpel škodo na telesnem in duševnem zdravju in razvoju. Izkazane morajo biti okoliščine, ki zahtevajo začasno, vendar nujno ukrepanje, da bi se preprečila nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda za otrokovo zdravje in razvoj. Sodišče o tem odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti, ki je dosežen, kadar obstaja več argumentov za obstoj določenega dejstva kot argumentov proti temu dejstvu oziroma so prvi argumenti močnejši od drugih. Ob tem izvede le toliko dokazov, da s stopnjo verjetnosti ugotovi za sprejem odločitve relevantna dejstva. To je v obravnavani zadevi tudi storilo in svojo odločitev ustrezno obrazložilo, zato pavšalno očitani procesni kršitvi glede neizvedbe dokaza z zaslišanjem udeležencev in protislovnosti odločitve (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1) nista utemeljeni.

6. Udeleženca sta starša osemletne A. A., ki živi pri predlagateljici, z nasprotnim udeležencem pa ima po sodni poravnavi Okrožnega sodišča v Ljubljani N .../2015 določene stike vsak drugi vikend od petka do nedelje. Predlagateljica v tem postopku želi spremeniti ureditev stikov, hkrati pa zatrjuje, da je deklica pri nasprotnem udeležencu in njegovi družini ogrožena, zato z začasno odredbo predlaga ureditev stikov pod nadzorom strokovnega delavca CSD.

7. Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z razlogi sodišča prve stopnje iz 9. do 12. točke obrazložitve sklepa, da predlagateljica ni niti s stopnjo verjetnosti izkazala ogroženosti hčerke, ko je ta na stiku pri očetu. Sodišče se je pri utemeljitvi odločitve oprlo tako na poročilo policije, ki je obravnavala prijavo zaradi suma storitve kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe, kot na mnenje CSD. Ugotovilo je, da je policija predlagateljičino prijavo obravnavala, na razgovoru s predlagateljico in mld. A. A. je bila prisotna interventna služba CSD, a je bilo soglasno ugotovljeno, da elementi kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja niso podani1. Prav tako ogroženosti deklice na stikih pri očetu niso zaznali strokovni delavci CSD, ki so opravili več razgovorov, pridobili A. A. izjavo, oblikovano preko zagovornika v okviru Varuha človekovih pravic, njihovo mnenje pa se skladno z določilom 108. ZNP-1 šteje za izpovedbo osebe, ki ima posebno strokovno znanje. Zgolj s pravšalnim nasprotovanjem2 tem ugotovitvam predlagateljica dvoma v njihovo pravilnost ne uspe vzbuditi.

8. Navedbe o zanemarjenosti otroka in hudi stiski zaradi izvajanja stikov je sodišče dodatno preverjalo še s poročili otrokove pediatrinje, razredničarke in Svetovalnega centra za otroke in mladostnike, ki je deklico obravnaval zaradi pomoči pri učnih težavah, a nobena od teh ustanov trditev predlagateljice ni potrdila. Nasprotno, deklico so opisali kot urejeno, pa tudi s starši so uspeli dobro sodelovati. Ne drži niti pritožbena navedba, da so poškodbe deklice razvidne iz predloženih fotografij, te namreč kažejo le na manjše praske, ki z aktivnim ravnanjem nasprotnega udeleženca niso mogle nastati.

9. Namen stikov je v zagotovitvi zdravega in celostnega razvoja otroka, to je razvoja v samostojno odraslo osebo3. Stiki pod nadzorom strokovnega delavca CSD predstavljajo resen poseg v svobodo odnosa med staršem in otrokom in so upravičeni le v izjemnih primerih, ko je potrebna strokovna pomoč pri vzpostavljanju starševskega odnosa ali obstaja konkretna nevarnost za življenje in zdravje otroka, ki nujno terja zavarovanje njegove koristi. Trditve predlagateljice, s katerimi utemeljuje hčerkino ogroženost, takšnega nesorazmernega posega, ki je zakonsko časovno omejen na 9 mesecev, ne utemeljujejo, zato sodišču tudi iz omenjenega razloga v tej fazi postopka dodatnih dokazov ni bilo treba izvajati.

10. Pri odločitvi o stroških postopka sodišče upošteva celoto procesnih dejanj in jih ovrednoti glede na specialno določilo prostega preudarka iz 55. člena ZNP-1. Neutemeljen je zato pritožbeni očitek procesne kršitve, ker sodišče še ni odločilo o stroških izdaje začasne odredbe.

11. Ker v pritožbi zatrjevani pritožbeni razlogi niso utemeljeni, je višje sodišče ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

12. Glede na naravo postopka z začasno odredbo je sodišče druge stopnje odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo.

1 Po trditvah predlagateljice naj bi nasprotni udeleženec s hčerko grdo ravnal, ker naj bi jo udaril oziroma potisnil v predel rame in ji pri tem rekel, da ne sme iti ven, deklica ni bila poškodovana in ni obiskala zdravnika. 2 Predlagateljica v pritožbi ne konkretizira, katera ravnanja nasprotnega udeleženca so tako ogrožujoča, da bi bili nadaljnji stiki možni le pod nadzorom. 3 Primerjaj odločbi VSL IV Cp 858/2017 in VS RS II Ips 706/2009.