Jedro

Da se terjatvi lahko medsebojno pobotata, morata biti zapadli (311. člen OZ). Ker toženkina terjatev za plačilo dobavljenega goriva ob izstavitvi računa št. 48 še ni dospela, prvostopenjsko sodišče materialnopravnega pobota ne bi smelo priznati.

Trditev, da vzrok za zamudo ne izvira iz tožnikove sfere, je pavšalna. Na povsem splošno trditev pritožbeno sodišče ne more konkretno odgovoriti. Tožnik bi moral določno zatrjevati okoliščine zunanjega sveta (dejstva) in ne le abstraktne znake dejanskega stanu ali splošen opis življenjskega dogodka.

Izrek

I.Toženkini pritožbi se ugodi in se sodba prvostopenjskega sodišča spremeni:

-v I. točki izreka tako, da se ugotovi, da obstaja tožnikova terjatev do toženke 3.363,18 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2.144,82 EUR od 1. 12. 2018 do 13. 3. 2019 in od 1.218,36 EUR od 27. 12. 2018 do 13. 3. 2019,

-v II. točki izreka tako, da se ugotovi, da obstaja toženkina terjatev do tožnika 3.431,42 EUR,

-v III. točki izreka tako, da se zaradi medsebojnega pobota terjatev v I. in II. točki izreka zavrne tožbeni zahtevek za plačilo 3.363,18 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2.144,82 EUR od 1. 12. 2018 do plačila in od 1.218,36 EUR od 27. 12. 2018 do plačila,

-tako, da se doda nova IV. točka izreka, ki se glasi: "Tožbeni zahtevek za plačilo 5.267,33 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 12. 2018 do plačila se zavrne.",

-v dosedanji IV. točki, ki postane V. točka izreka, tako, da mora tožnik toženki v 15 dneh povrniti njene stroške prvostopenjskega postopka 2.243,31 EUR, v pri­meru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude do plačila.

II.Tožnikova pritožba se zavrne in se sodba prvostopenjskega sodišča v izpod­bijanih in nespremenjenih delih II., III. in IV. točke (sedaj V. točka) izreka potrdi.

III.Tožnik mora toženki v 15 dneh povrniti njene stroške pritožbenega postopka 653,31 EUR.

Obrazložitev

Oris zadeve

1.Toženka je na podlagi javnega naročila z naročnikom Slovenski državni gozdovi, d. o. o. (SiDG), sklenila pogodbo za izvedbo storitev sečnje in spravila lesa št. SLV_1 2018 za sklop št. 5 ... Pravdni stranki sta nato sklenili Pogodbo št. 10/2018 z dne 12. 4. 2018 (Pogodba, A2) ter Aneks št. 1 z dne 23. 7. 2018 (A12) k tej pogodbi, s katerima je toženka tožniku v tem sklopu prepustila v izvedbo dela na odsekih št. ...D, ...E in ...A (v nadaljevanju: odseki D, E, A). Tožnik se je toženki zavezal, da bo na navedenih odsekih izvajal dela sečnje in spravila lesa ter da bo izvedel vsa dela, ki so v neposredni zvezi oziroma so potrebna zaradi ali v zvezi z realizacijo navedenih del (izdelava gozdnega reda, vsa dela, ki se zahtevajo zaradi ureditve sečišča ...), ter sortiranje posekanega lesa ob kamionski cesti ali na rampnih prostorih skladno z navodili naročnika (3. člen Pogodbe). Tožnik se je pri pripravi lesa zavezal spoštovati navodila naročnika SiDG,, ki je zahteval razrez oziroma krojenje na predpisane dolžine ter ločevanje celuloze od hlodovine.

2.Tožnik je z računom št. 47 z dne 31. 10. 2018 (A4) na podlagi toženkinega obračuna iz septembra 2018 (A3) obračunal količino posekanega in odpeljanega lesa v odsekih A in E. Z računom št. 48 z dne 26. 11. 2018 (A5) pa je toženki obračunal preostale količine posekanega in odpeljanega lesa, tako da je od seštevka celotne količine posekanega in odpeljanega lesa odštel količine, ki jih je obračunal z že izstavljenimi računi št. 29, 30, 34, 39 in 47. Pri izračunu seštevka celotne količine posekanega in odpeljanega lesa je izhajal iz podatkov, ki jih je pridobil od SiDG. Tožnik je trdil, da je vsa pogodbena dela na odsekih D in E dokončal 17. 7. 2018, na odseku A pa je z deli predčasno zaključil 17. 8. 2018, ker toženka ni več izpolnjevala svojih obveznosti.

3.Toženka se je plačilu iztoževanih računov upirala, ker tožnik opravljena dela ni opravil skladno s Pogodbo niti vseh prevzetih del ni dokončal. V pobot je uveljav­ljala pogodbeno kazen zaradi tožnikove zamude, povrnitev toženkinih stroškov, ki so ji nastali zaradi odprave napak oziroma dokončanja del, povrnitev stroškov dobavljenega goriva ter povrnitev škode, ki ji je zaradi tožnikove zamude nastala z izrekom denarne kazni z odločbo gozdarske inšpekcije z dne 17. 1. 2020.

Odločitev in utemeljitev prvostopenjskega sodišča ter pritožbi pravd­nih strank

4.Sodišče prve stopnje je ugotovilo obstoj tožnikove terjatve do toženke 8.630,51 EUR (I. točka izreka), obstoj toženkine terjatve do tožnika 3.641,54 EUR ter neobstoj toženkine terjatve do tožnika 6.329,35 EUR (II. točka izreka). Obstoječi terjatvi je med seboj pobotalo ter toženki naložilo, da mora tožniku plačati 5.146,85 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 3. 2019 do plačila, višji tožbeni zahtevek pa zavrnilo (III. točka izreka). Odločilo je, da mora toženka tožniku v 15 dneh povrniti pravdne stroške 1.746 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka).

5.Ker je toženka tožniku količine posekanega lesa po računu št. 47 priznala, je prvostopenjsko sodišče presodilo, da obstoji tožnikova terjatev za plačilo tega računa. Z njim je tožnik obračunal delo v odseku A v količini 98,57 m³ posekanega lesa in v odseku E v količini 16,65 m³ posekanega lesa po ceni 17 EUR/m³ skupaj z 9,5 % DDV. Po presoji prvostopenjskega sodišča obstaja tudi terjatev za plačilo računa št. 48. Ocenilo je, da je tožnik dokazal, da je izvedel sečnjo 490 m³ lesa, kar je zaračunal z računom št. 48. Pri tem se je oprlo na podatke o dejanskem odvozu lesa (A331 ), ki jih je na zahtevo sodišča posredoval SiDG. Ti podatki temeljijo na poročilih SiDG o količini odpeljanega lesa z delovišča. Da bo obračun del oziroma storitev izvajal SiDG enkrat mesečno na podlagi podatkov o količini odpeljanega lesa iz delovišča, je bilo dogovorjeno v 10. členu Pogodbe.

6.Presodilo je, da je tožnik zamujal z deli. Oprlo se je na toženkino elektronsko pošto z dne 18. 9. 2018, v kateri je tožnika pozvala k dokončanju del ter na tabele naročnika (B1-B5), iz katerih je razvidno, da so bili ob ogledih predstavnikov SiDG v septembru 2018 v odseku A drevesa iglavcev in listavcev še v gozdu, odsek pa nedokončan; da so bila v odseku D drevesa listavcev še v gozdu, gozdni red je bil nepopoln, drevesa iglavcev nepravilno obrezana, odsek pa nedokončan; da v odseku E ni bil izdelan gozdni red. Enako izhaja tudi iz tabele izvedenih del po odsekih, ki jo je toženka prejela od SiDG 28. 11. 2017 (B17). Toženka je tožnika 27. 9. 2018 z elektronskim sporočilom obvestila, da bodo dela na njegovih odsekih prevzeli drugi podizvajalci (B15).

7.Toženkinemu pobotnemu ugovoru je ugodilo zgolj v delu, ki se nanaša na plačilo pogodbene kazni zaradi zamude v vseh treh odsekih. Po presoji prvostopenjskega sodišča je toženka v skladu s 13. členom Pogodbe upravičena do maksimalne pogodbene kazni 20% od pogodbene vrednosti. Ta toženkina terjatev znaša 3.641,54 EUR (3.332 EUR + 9,5 % DDV) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 3. 2019 dalje. To terjatev je pobotalo s tožnikovo terjatvijo in zato do višine ugotovljene toženkine terjatve delno zavrnilo tožbeni zahtevek, v preostalem delu pa tožbenemu zahtevku ugodilo.

8.Zoper prvostopenjsko sodbo sta se pritožili pravdni stranki, vsaka smiselno zoper zanjo neugodni del. Obe sta uveljavljali vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ter priglasili pravdne stroške. Obe sta odgovorili na pritožbo nasprotne stranke ter priglasili nadaljnje pritožbene stroške.

Presoja utemeljenosti toženkine pritožbe

9.Po presoji pritožbenega sodišča zaključek prvostopenjskega sodišča, da je tožnik izkazal sečnjo in spravilo 490 m³ lesa, kar je toženki zaračunal z računom št. 48, ni prepričljiv. Ob ugotovitvi, da z deli na odsekih D, E in A ni zaključil prevzetih del, prvostopenjsko sodišče v ugotovljenem dejanskem stanju ni imelo podlage za sklepanje, da je tožnik izvedel sečnjo in spravilo 490 m³ lesa, ki ga toženki s preostalimi izstavljenimi računi še ni zaračunal. Če vseh prevzetih del v obračunskem obdobju na odsekih D, E in A ni opravil, pač pa je (vsaj) del skupne količine lesa posekala oziroma spravila toženka, potem tožnikov izračun toženkinega dolga ni pravilen. Ker je obravnavani primer prav tak, je v tem delu pritožbeni očitek zmotne ugotovitve dejanskega stanja utemeljen. Pritožbeno sodišče lahko na podlagi med pravdnima strankama nespornih dejstev ter tistega dejanskega stanja, ki ga je ugotovilo prvostopenjsko sodišče in pritožbeno ni izpodbijano, samo presodi, ali oziroma v kakšni višini je zahtevek za plačilo računa št. 48 utemeljen.

10.Tožnik je v tožbi navedel, da je račun št. 48 izdal na podlagi izmere odpeljanega lesa, ki jo je opravil sam. Pojasnil je, da je s tem računom obračunal dela v zvezi s spravilom lesa, ki ga je opravil v oktobru in novembru 2018. Trdil je, da je v navedenem obdobju dejansko posekal 503,57 m³ lesa, toženki pa je zaračunal le 490 m³. Od obračunane cene je odštel strošek nafte, ki mu jo je dobavila toženka (3 x 160 litrov oziroma 625 EUR), znesek pogodbene kazni 680 EUR, ker ni opravil vseh del na odseku A, ter 1.102 EUR, s čimer je popravil napako toženkinega nepravilnega obračuna iz preteklih obdobij (skupaj je odštel 2.407 EUR). Tožnik je za izračun preostalih še nezaračunanih količin posekanega in odpeljanega lesa uporabil podatke o količini posekanega lesa, ki mu jih je posredoval SiDG (A13-A20).2 Iz teh podatkov po tožnikovih izračunih izhaja, da je v vseh treh odsekih posekal 1.263,01 m³ lesa. Od te količine je odštel 759,44 m³ lesa, ki jih je toženki že obračunal z računi št. 29 (A9), 30 (A10), 34 (A8), 39 (A11) in 47. Z računom št. 48 je tako toženki zaračunal še nezaračunana, a izvedena gozdarska dela v količini 490 m³ posekanega in odpeljanega lesa.

11.Izračun količine posekanega in odpeljanega lesa v računu št. 48 temelji na seštevku celotne količine posekanega lesa v vseh treh odsekih, od česar je tožnik odštel količine, ki jih je zaračunal z računi št. 29, 30, 34, 39 in 47. Kot je ugotovilo prvostopenjsko sodišče, je toženka dokazala, da tožnik vseh del glede skupnih količin odpeljanega lesa ni opravil. Tako je ugotovilo, da tožnikovo zamudo potrjuje toženkino elektronsko sporočilo z dne 18. 9. 2018 (B1), s katero je tožnika pozvala k dokončanju del in odpravi pomanjkljivosti na odsekih, na katerih je delal. K elektronski pošti je priložena tabela naročnika (SiDG), ki je opravljal nadzor izvedenih del. Iz tabele izhaja, da so bila v odseku A drevesa iglavcev in listavcev še v gozdu, odsek pa je bil nedokončan; v odseku D so bila drevesa listavcev še v gozdu, gozdni red je bil nepopoln, drevesa iglavcev so bila nepravilno obrezana, odsek pa nedokončan; v odseku E ni bil izdelan gozdni red (14. točka obrazložitve).3 Prvostopenjsko sodišče se je oprlo tudi na tabelo izvedenih del po odsekih, ki jo je toženka prejela od SiDG 28. 11. 2018 (B17). Iz nje izhaja, da so se dela na odseku D zaključila 25. 9. 2018. SiDG je ob pregledu tega odseka 7., 10. in 11. 9. 2018 navedel, da so drevesa listavcev še v gozdu, da je gozdni red nepopoln, da so drevesa iglavcev neizdelana in da je odsek nedokončan. Šele po pregledu 25. 9. 2018 je naročnik navedel, da so dela prevzeta. Prvostopenjsko sodišče je nadalje iz priložene tabele razbralo, da se dela na odseku E niso zaključila niti 2. 10. 2018, ko je naročnik izvajal zadnji pregled odseka. Ob pregledu tega odseka 7. 9., 10. 9., 11. 9., 25. 9., 26. 9. in 2. 10. 2018 je naročnik navedel, da gozdni red ni dokončan, drevesa iglavcev pa so še v gozdu. Prvostopenjsko sodišče je nadalje ugotovilo, da je tožnik v začetku septembra 2018 v celoti prekinil z deli, kar izhaja tako iz elektronske pošte z dne 7. 9. 2018 (B14), v kateri je toženka tožnika obvestila, da že več dni neuspešno skuša stopiti z njim v stik po telefonu, kot tudi SMS sporočil (B7), ki jih je 6. 9. 2018 takratni toženkin zakoniti zastopnik poslal tožniku.

12.Iz izpodbijane sodbe je torej mogoče razbrati, da je toženka dokazala, da tožnik vseh del glede skupnih količin odpeljanega lesa (1.263,01 m³) ni izvedel, pač pa jih je dokončala sama. Če so bila drevesa v času, ko je tožnik prenehal z deli, še v gozdu, potem je jasno, da je za spravilo lesa iz gozda ter ostala dela, ki so s tem v neposredni zvezi, poskrbela toženka. V skladu z 10. členom Pogodbe je SiDG obračun del oziroma storitev izvajal enkrat mesečno na podlagi podatkov o količini odpeljanega lesa z delovišča. Kot je ugotovilo prvostopenjsko sodišče, je bilo treba pri spravilu iz gozda les dostaviti na predvidena mesta (rampo) tako, da je ostalo dovolj prostora za odvoz lesa s kamionom, in ločevati ter poravnati vso hlodovino (11. točka obrazložitve). To pomeni, da tožnik za les, ki ga ni spravil do prevzemnega mesta, ni upravičen zahtevati plačila. Tožnikov izračun iztoževane terjatve po računu št. 48 zato ni pravilen.

13.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik z računi št. 29, 30, 34 in 39 zaračunal dela na odsekih E in D (14. točka obrazložitve), z računom št. 47 pa dela na odsekih A in E (16. točka obrazložitve). Tega nobena od pravdnih strank v pritožbi ne izpodbija. Tožnik je torej toženki dela na odseku A prvič zaračunal z računom št. 47, in sicer v količini 98,57 m³. Toženka je v odgovoru na dopolnitev tožbe z dne 27. 6. 2019 navedla, da je na odseku A spravila 228,73 m³ lesa. Hkrati je trdila, da je bila to poleg 98,57 m³ celotna preostala količina odpeljanega lesa na tem odseku. Tožnik pa je v pripravljalni vlogi z dne 25. 2. 2021 trdil, da v zvezi z dodatnimi 70 m³ ni bilo opravljenih vseh zahtevanih del. Ker je toženka dokazala, da tožnik ni opravil sečnje in spravila vseh odpeljanih količin lesa na odseku A, je bilo dokazno breme, da je na odseku A opravil vso sečnjo in spravilo lesa razen 70 m³, na tožniku. Svoje trditve ni podprl z nobenim dokazom. Tožnik je v pripravljalni vlogi z dne 25. 2. 2021 sicer podal dokazni predlog z zaslišanjem prič B. B., C. C. in D. D. v zvezi s tem, da je toženka na lesu, ki je bil označen s številkami odsekov E in A, te številke zabrisala in jih spremenila v številko odseka, na katerem je sama opravljala dela. Z zaslišanjem teh prič pa ne bi mogel dokazati količin lesa, ki jih je posekal in spravil na odseku A. Če držijo tožnikove trditve, da je toženka v svojo korist prirejala oznake odsekov na lesu, ki ga je posekal in spravil tožnik, podatki o skupnih količinah odpeljanega lesa, ki jih je prvostopenjsko sodišče pridobilo od SiDG, niso pravilni. V takšnem primeru se prvostopenjsko sodišče pri presoji utemeljenosti zahtevka za plačilo računa št. 48 ne bi moglo opreti na podatke SiDG o skupnih količinah odpeljanega lesa iz odseka A, prav tako ne na toženkine trditve o skupnih količinah. Tožnik ni podal trditev o skupnih količinah odpeljanega lesa iz posameznega odseka. Brez teh trditev svoje terjatve po računu št. 48 ne bi mogel utemeljiti po višini. Zgolj na podlagi tožnikove trditve, da je (na odseku A) posekal in spravil ves les razen 70 m³, ne bi bilo mogoče presoditi utemeljenosti zahtevka po višini. Dokazni predlog z zaslišanjem navedenih prič zato ne more služiti dokazovanju količin lesa, ki jih je tožnik posekal in spravil na odseku A.

14.Ker tožnik dokaznega bremena, da je opravil sečnjo in spravilo zatrjevane količine lesa, ni zmogel, je treba za resnične šteti toženkine trditve, da je na odseku A namesto njega spravila 228,73 m³ lesa. Ob upoštevanju skupnih količin odpeljanega lesa na odseku A (451,95 m³), 98,57 m³ posekanega in spravljenega lesa, ki jih je toženka tožniku priznala, in dejstva, da je toženka namesto tožnika spravila 228,73 m³ lesa, je tožnik upravičen po računu št. 48 za dela na tem odseku terjati plačilo še preostalih 124,65 m³. Upoštevaje dogovorjeno ceno (17 EUR/m³) in 9,5 % DDV, znaša plačilo za navedeno količino po računu št. 48 2.320,36 EUR. V preostalem delu za 4.165,33 EUR s pripadajočimi obrestmi zahtevek za plačilo računa št. 48 ni utemeljen. Prav tako ta račun ni utemeljen za 1.102 EUR zaradi toženkine napake pri obračunu v preteklih letih, kar je tožnik od zneska za opravljeno delo sam odštel. Skupaj ni utemeljen za 5.267,33 EUR. Po računu št. 48 torej obstaja tožnikova terjatev 1.218,36 EUR (2.320,36 EUR - 1.102 EUR) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 12. 2018.

15.Tožnik je od zneska plačila za opravljeno delo po tem računu sam odštel 625 EUR za stroške dobavljenega goriva. Toženka je iz tega naslova v pobot v pravdi uveljavljala terjatev za strošek goriva 683,10 EUR po računu št. 190019 z dne 12. 2. 2019, ki je v plačilo zapadel 14. 3. 2019. Toženka v pritožbi navaja, da tožnik stroška goriva ni mogel poračunati v računu št. 48, saj je tega izdal 26. 11. 2018, toženka pa je tožniku račun za dobavljeno gorivo izdala 12. 2. 2019.

16.Da se terjatvi lahko medsebojno pobotata, morata biti zapadli (311. člen Obligacijskega zakonika, OZ). Tožnik ni zatrjeval, da bi toženkin račun zavrnil iz razloga, ker datum zapadlosti v plačilo ne bi bil pravilen. To pomeni, da je bila med strankama zapadlost v plačilo dogovorjena. Rok za izpolnitev je bil torej določen. V skladu s prvim odstavkom 299. člena OZ pa dolžnik pride v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev. Ker toženkina terjatev za plačilo dobavljenega goriva ob izstavitvi računa št. 48 še ni dospela, prvostopenjsko sodišče materialnopravnega pobota ne bi smelo priznati. Toženka je to terjatev nato uveljavljala s procesnim pobotom. Zato ima prav, da bi moralo prvostopenjsko sodišče presojati njen procesni pobotni ugovor. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da toženkina terjatev za strošek goriva 625 EUR med pravdnima strankama ni sporna, saj jo je do te višine priznal tudi tožnik. Ker za zavrnitev tožbenega zahtevka skupaj s preostalimi toženkinimi terjatvami zadošča že utemeljenost toženkine terjatve za povrnitev stroška goriva 99,42 EUR, je pritožbeno sodišče to toženkino terjatev ugotovilo v navedeni višini, utemeljenosti preostale višine te terjatve pa ni presojalo.

17.Kot bo obrazloženo v nadaljevanju, je toženkin pobotni ugovor iz naslova zamude z deli utemeljen. Ta toženkina terjatev do tožnika znaša 3.332 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 3. 2019, od česar se 2.192,77 EUR (2.144,82 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 12. 2018 do 13. 3. 2019) pobota s tožnikovo terjatvijo do toženke po računu št. 47. S tožnikovo terjatvijo po računu št. 48 (1.218,36 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 12. 2018 do 13. 3. 2019, kar skupaj znaša 1.238,65 EUR) se tako pobota še preostanek toženkine terjatve iz naslova pogodbene kazni, to je 1.139,23 EUR. Ker je od tožnikove terjatve po računu št. 48 treba odšteti še 99,42 EUR (strošek dobavljenega goriva), je bilo treba zaradi obstoja v pobot uveljavljanih toženkinih terjatev izreči pobotanje in tožbeni zahtevek po računu št. 48 za plačilo 1.218,36 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 12. 2018 do 13. 3. 2019 zavrniti.

18.Preostale pritožbene navedbe za odločitev o toženkini pritožbi niso pomembne, zato jih pritožbeno sodišče ni povzemalo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

Presoja utemeljenosti tožnikove pritožbe

19.Tožnik v pritožbi navaja, da v obravnavanem primeru niso izpolnjene predpostavke za izrek pogodbene kazni za zamudo. Trdi, da vzrok za zamudo ne izvira iz njegove sfere, toženka pa plačila pogodbene kazni ni uveljavljala pravilno oziroma pravočasno. Ker toženka tožniku ni sporočila, da si pridržuje pravico do pogodbene kazni, je to pravico izgubila (primerjaj peti odstavek 251. člena OZ).

20.Te pritožbene navedbe niso utemeljene. Trditev, da vzrok za zamudo ne izvira iz tožnikove sfere, je pavšalna. Na povsem splošno trditev pritožbeno sodišče ne more konkretno odgovoriti. Tožnik bi moral določno zatrjevati okoliščine zunanjega sveta (dejstva) in ne le abstraktne znake dejanskega stanu ali splošen opis življenjskega dogodka. Ne držijo trditve, da toženka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni podala navedb, da je tožnika obvestila o nameravanemu uveljav­ljanju pogodbene kazni zaradi zamude. V drugi pripravljalni vlogi z dne 26. 5. 2021 je navedla, da je z SMS sporočilom kot tudi po elektronski pošti z dne 28. 9. 2018 tožnika obvestila, da če ne bo zaključil del v postavljenem roku, mu bo morala zaračunati vse stroške in pogodbene kazni skladno s Pogodbo.

21.Tožnik v pritožbi prvič navaja, da toženka ni upravičena do maksimalne pogodbene kazni, ker po njegovem prenehanju del ni mogoče več govoriti o zamudi. Ker ob tem ni pojasnil, zakaj teh navedb brez svoje krivde ni mogel podati pravočasno v postopku pred sodiščem prve stopnje, gre za nedopustne pritožbene novote, ki jih pritožbeno sodišče ne sme upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP). Tožnik v postopku pred prvostopenjskim sodiščem višini pogodbene kazni ni nasprotoval, zato se sodišče z višino pogodbene kazni podrobneje ni ukvarjalo.

22.Toženka je utemeljila svojo terjatev iz naslova pogodbene kazni 3.332 EUR brez DDV z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 3. 2019. Ugovor pobota je ob­rambno sredstvo, zato je sodišče pri odločanju o toženkinem pobotnem ugovoru vedno omejeno z višino tožnikove ugotovljene terjatve. Ker za zavrnitev zahtevka za plačilo računa št. 47 (2.144,82 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 12. 2018) zadostuje že utemeljenost pobotnega ugovora iz naslova pogodbene kazni za zamudo 2.192,77 EUR brez DDV (2.144,82 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 12. 2018 do 13. 3. 2019), za zavrnitev zahtevka za plačilo računa št. 48 pa (poleg toženkine terjatve za plačilo goriva 99,42 EUR) preostalih 1.139,23 EUR, pritožbeno sodišče ni presojalo utemeljenosti obračunavanja DDV na pogodbeno kazen.

Odločitev o stroških prvostopenjskega postopka

23.Sprememba odločitve o glavni stvari je vplivala na odločitev o stroških postopka v IV. točki izreka izpodbijane sodbe (drugi odstavek 165. člena ZPP). V pravdi je v celoti uspela toženka. Zato ji mora tožnik na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP povrniti vse potrebne pravdne stroške. Pritožbeno sodišče je toženkine pravdne stroške odmerilo na podlagi Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/15, OT), Zakona o sodnih taksah in presoje potrebnosti (155. člen ZPP).

24.Pritožbeno sodišče je toženki priznalo 400 točk za sestavo ugovora zoper sklep o izvršbi (7. točka tar. št. 31 OT), 400 točk za odgovor na tožbo (1. točka tar. št. 20 OT), 400 točk za prvo pripravljalno vlogo (1. točka tar. št. 20 OT), 300 točk za drugo pripravljalno vlogo (2. točka tar. št. 20 OT, višja stroškovna zahteva v tem delu ni utemeljena), 200 točk za tretjo pripravljalno vlogo (3. točka tar. št. 20 OT), 400 točk za zastopanje na pripravljalnem naroku in prvem naroku za glavno obravnavo (1. točka tar. št. 21 OT), skupaj 800 točk za zastopanje na drugem, tretjem, četrtem in petem naroku za glavno obravnavo (2. točka tar. št. 21 OT), 50 točk za pregled listin oziroma sestavo poročila (2. točka tar. št. 43), 39,5 točk za materialne stroške (tretji odstavek 11. člena OT), skupaj 2.989,5 točk, kar ob upoštevanju višine odvetniške točke znaša 1.793,70 EUR. K temu je prištelo še 22 % DDV (394,61 EUR) in strošek plačila sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi (55 EUR). Toženkini stroški znašajo 2.243,31 EUR.

25.Pritožbeno sodišče toženki ni priznalo stroškov posveta s stranko (1. točka tar. št. 43). Gre za nesamostojno opravilo, ki je priznano in zajeto v stroških sestave obrazložene vloge. V skladu s tarifno številko 43 OT lahko odvetnik obračuna posebej nagrado za posvet s stranko le takrat, če te storitve niso zajete v drugih tarifnih številkah, torej če gre za samostojno storitev.

26.Tožnik mora toženki v roku 15 dni povrniti 2.243,31 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude dalje do plačila.

Sklepno in odločitev o stroških pritožbenega postopka

27.Iz zgornje obrazložitve sledi, da je toženkina pritožba utemeljena. Pritožbeno sodišče ji je ugodilo in prvostopenjsko sodbo spremenilo tako, da je na dan, ko so se stekli pogoji za pobot (zapadlost nasprotne toženkine terjatve) ugotovilo obstoj tožnikove terjatve do toženke 3.363,18 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2.144,82 EUR od 1. 12. 2018 do 13. 3. 2019 (kar znaša 47,95 EUR) in od 1.218,36 EUR od 27. 12. 2018 do 13. 3. 2019 (kar znaša 20,29 EUR), obstoj toženkine terjatve do tožnika v enaki višini (3.431,42 EUR), izreklo pobot ter tožbeni zahtevek za plačilo 3.363,18 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi zavrnilo. Zavrnilo je tožbeni zahtevek za plačilo 5.267,33 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 12. 2018 do plačila. Zaradi spremembe odločitve o glavni stvari je spremenilo tudi stroškovno odločitev (I. točka izreka te sodbe). Tožnikovo pritožbo pa je zavrnilo in izpodbijano sodbo v tem delu potrdilo (353. člen ZPP), potem ko tudi ob uradnem preizkusu ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP (II. točka izreka te sodbe).

28.O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ter s 155. členom ZPP. Tožnik s pritožbo ni uspel, toženka pa je s svojo pritožbo v celoti uspela. Zato tožnik sam nosi svoje pritožbene stroške, mora pa toženki povrniti njene stroške sestave pritožbe in odgovora na pritožbo. Pritožbeno sodišče je toženki priznalo 500 točk za sestavo pritožbe (1. točka tar. št. 22), 10 točk za materialne stroške in 22 % DDV, kar upoštevaje vrednost odvetniške točke 0,60 EUR vse skupaj znaša 373,32 EUR. Za odgovor na tožnikovo pritožbo toženki pripada priglašenih 375 točk za sestavo odgovora (1. točka tar. št. 22 OT), 7,5 točk za materialne stroške in 22% DDV (50,49 EUR). Skupaj toženkini pritožbeni stroški znašajo 653,31 EUR.

-------------------------------

1 Za odsek A ta znaša 451,95 m³ lesa, za odsek D 181,12 m³ in za odsek E 768,24 m³. 2 Tožnik je predložil mesečne obračune SiDG glede količin odpeljanega lesa na odsekih A, D in E za april, maj, junij, julij, avgust, oktober, november in december 2018, ne pa tudi za september 2018. 3 Iz priložene tabele na B1 izhaja, da je oglede, na katere se je sklicevalo prvostopenjsko sodišče, naročnik izvedel 10. in 12. 9. 2018.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 251, 251/5, 311

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.